Azerbajdžan je na vse bolj vroči meji z Gorskim Karabahom sestrelil helikopter Mi 24. Na sliki je sicer Mi 24 ukrajinskih zračnih sil. Foto: EPA
Azerbajdžan je na vse bolj vroči meji z Gorskim Karabahom sestrelil helikopter Mi 24. Na sliki je sicer Mi 24 ukrajinskih zračnih sil. Foto: EPA
Dekle v Sušiju, mestu v Gorskem Karabahu
Gorski Karabah je bil v času Sovjetske zveze avtonomna republika znotraj Azerbajdžana, v kateri pa so bili Armenci večinsko prebivalstvo. Ob razpadanju komunističnega giganta so oživele mednacionalne napetosti in sledila je krvava vojna s 30 tisoč mrtvimi in milijonom beguncev, sporna pokrajina pa je ostala pod armensko vlado. Foto: EPA

predstavlja nov hud incident v vse bolj nemirnem Gorskem Karabahu, kjer grozi obnovitev vojne izpred 20 let.

Sestrelitev helikopterja predstavlja najhujši vojaško-zračni incident na območju Gorskega Karabaha od leta 1994, ko sta Armenija in Azerbajdžan sklenila premirje in tako končala vojno na tem območju, ko je dotedanja avtonomna pokrajina Nagorno-Karabah znotraj Azerbajdžana postala de facto samostojna oz. bolje rečeno satelitska paradržava Armenije.

Umrli trije armenski vojaki
Azerbajdžansko obrambno ministrstvo zatrjuje, da so sovražni helikopter Mi 24 sestrelili, ker naj bi skušal napasti obrambne položaje azerbajdžanske vojske. V Armeniji so izgubo helikopterja že potrdili in sporočili, da so pri sestrelitvi helikopterja umrli trije člani posadke.

Po sestrelitvi izbruhnilo obstreljevanje
Po navedbah oblasti v Gorskem Karabahu je po incidentu izbruhnilo streljanje med obema stranema, ki se nadaljuje. Obrambno ministrstvo mednarodno nepriznane države je še sporočilo, da je Azerbajdžan sestrelil helikopter, medtem ko je bil ta na urjenju v okviru vojaških vaj.

Vse bolj vroči zamrznjeni konflikt
Armenija in Azerbajdžan sta se zaradi Gorskega Karabaha že pred osamosvojitvijo v času razpadu Sovjetske zveze med letoma 1988 in 1994 zapletla v vojno, v kateri je bilo ubitih okoli 30.000 ljudi. Armenci so namreč vkorakali na območje, da bi zaščitili tamkajšnje prebivalstvo, nad katerim naj bi Azerbajdžan po njihovih trditvah skušal izvesti genocid.

Zdaj je Gorski Karabah pod nadzorom Armenije, a mednarodnopravno je še vedno del Azerbajdžana. Azerbajdžan trdi, da gre za okupacijo območja in napad na njihovo državno suverenost. Spopadi so se leta 1994 sicer končali s prekinitvijo ognja, ne pa tudi z mirovnim sporazumom.

Avgusta najhujši spopadi po vojni - 20 mrtvih
Na območju se dogajajo bolj ali manj resni incidenti. Avgusta je bilo v medsebojnem obstreljevanju obeh strani ubitih okoli 20 ljudi. To je bil tudi najhujši incident po prekinitvi ognja leta 1994. V letu 2014 je bilo ubitih 27 vojakov Azerbajdžana in okoli 10 vojakov Armenije in Gorskega Karabaha.

Posredni obračun Rusije in Turčije/ZDA
Napetosti med državama se stopnjujejo tudi zaradi zaostrovanja krize v Ukrajini ter konfrontacije med Rusijo in Zahodom. Veliko slabše gospodarsko razvito Armenijo zvesto podpira Rusija, medtem ko naftno bogati Azerbajdžan računa na tesno zavezništvo Turčije in ZDA.

Posnetek sestrelitve helikopterja, ki je najprej zaokrožil v Azerbajdžanu