Na protestnem shodu pod nazivom "Miting proti peterokraki" v organizaciji takrat najmočnejše opozicijske stranke Srbsko gibanje prenove (SPO) pod vodstvom Vuka Draškovića se je na Trgu republike v Beogradu zbralo 100.000 ljudi, čeprav so bili protesti prepovedani in je policija zaprla vstopne točke v srbsko prestolnico. SPO je zahteval spremembo sistema, demokratizacijo in obnovo države. Protestu so se pridružile tudi druge opozicijske stranke.
Povod za proteste je bil komentar urednika na državni televiziji RTS Slavka Budihne, ki je Draškovića označil za podaljšano roko "ustaškega" hrvaškega režima in Franje Tuđmana. Na protestih so zato zahtevali zamenjavo generalnega direktorja in štirih urednikov na RTS-ju, ki je takrat veljal za "trobilo" Miloševićevega režima.
Žrtve in tanki na ulicah Beograda
Množico protestnikov je skušala policija razgnati s solzivcem, gumijastimi naboji in vodnimi topovi. Vneli so se spopadi, ki so se končali tragično. Umrla sta policist in 17-letni protestnik, na katerega je streljala policija. Ranjenih je bilo 114 ljudi, med njimi 86 protestnikov, za zapahi pa se jih je znašlo 158 ljudi, tudi Drašković.
Zaradi aretacij so se znova zbrali študentje, ki so zahtevali izpustitev prijetih, in množični protesti so se nadaljevali do 14. marca, ko so dosegli izpustitev Draškovića skupaj z drugimi prijetimi in odstop direktorja RTS-ja Dušana Mitevića ter notranjega ministra Radmila Bogdanovića. Ta dan je bil tudi prvi po koncu druge svetovne vojne, ko so na ulice Beograda prišli tanki, s čimer so se protesti končali.
Za Miloševića usoden 5. oktober
"Vaša zmaga je ogromna. Brez vas demokracija ne bi stopila na ta prostor in ta režim, to vam sam trdim, je v zadnjih izdihljajih. Kmalu ga več ne bo," je takrat protestnikom sporočil poslanec Demokratske stranke Zoran Đinđić, in čeprav so protesti močno zamajali režim Miloševića, niso imeli širšega dometa, saj je srbski voditelj v začetku 90. let prejšnjega stoletja užival zaupanje večine prebivalcev Srbije.
Srbska opozicija je nato še nekajkrat pripravila množične proteste, a do zamenjave oblasti je moralo preteči še skoraj deset let in tri vojne, v katere se je Srbija zapletla na Hrvaškem, v BiH-u in na Kosovu. "Pozabiti 9. marec je nemogoče, saj se brez njega ne bi nikoli zgodil 5. oktober," je za beograjski B92 zapisal Dušan Kosanović.
Za Miloševića so bili namreč usodni protesti, ki so izbruhnili 5. oktobra 2000 po večdnevnih stavkah in shodih, ki jim je botrovala odločitev volilne komisije o ponovitvi drugega kroga volitev za predsednika takratne Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ), čeprav je v prvem krogu slavil opozicijski kandidat Vojislav Koštunica. Dan pozneje je Milošević priznal poraz, s čimer se je le začel proces demokratizacije v Srbiji.
Vuk Drašković je v pogovoru za časopis Blic dejal, da so ideali stotisočih ljudi, ki so se od 9. marca 1991 do 5. oktobra leta 2000 bojevali in žrtovali za novo demokracijo, v mnogočem izdani, saj je demokratična tranzicija v zadnjih 11 letih najbolj surovo zatirala prav te ljudi. "Neizpodbitno dejstvo je, da so v zadnjih 11 letih najbolj pridobili vojni dobičkarji in razni veljaki, proti katerih smo se bojevali celo desetletje," je dejal vodja SPO-ja in dodal, da so se najbližji sodelavci diktatorja, ki je padel 5. oktobra, zdaj povzpeli do najvišjih položajev v državi. Po njegovem mnenju se znova, vse bolj množično in drzno, oživlja nazadnjaškega nacionalizma iz 90. let, ki meče slabo luč na Srbijo.
Ob tem je Srbe pozval k aktivizmu, češ da naj bodo tako kot pred 20. leti, tudi zdaj dejavni, da bi preprečili poneverbe in odkrili vsa kriminalna dejanja v državi. Na slovesnosti na beograjskem Trgu republike je danes 2.500 zbranih pristašev SPO spomnil na besede pisatelja Borislava Mihajlovića, ki je protestnike 9. marca leta 1991 pozval, naj "tresejo drevo nesvobode". Vsi tisti, ki so se pred 20 leti udeležili protestov, pa morajo biti ponosni, saj "takšnega dneva pred tem v Beogradu ni bilo in ga tudi ne bo", je dejal. Še posebej je bil kritičen do ministrov, "ki še vedno sedijo pod Miloševićevo fotografijo" in ki vsako leto obiskujejo njegov grob v Požarevcu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje