Svet

Poudarki

  • Latinskoameriški voditelji vse bolj proti prohibiciji
  • Obama na spolzkih tleh
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.1 od 36 glasov Ocenite to novico!
Vojna proti mamilarskim kartelom, ki jo je napovedal mehiški predsednik Calderon, je državo v zadnjih letih pahnila v pravi pekel. Foto: Reuters
Gvatemalski predsednik Otto Pérez Molina je načel pomembno debato. Foto: EPA

Dodaj v

Vojna proti mamilom izgubljena, je čas za liberalizacijo?

Na vrhu v Kolumbiji o novih taktikah
9. april 2012 ob 11:46
Cartagena - MMC RTV SLO

Na zgodovinskem srečanju južnoameriških voditeljev bodo voditelji držav priznali, da je bila vojna proti mamilom neuspešna in da je treba poiskati druge možnosti.

Na Vrh Amerik v kolumbijski Cartageni, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Barack Obama, tuji strokovnjaki gledajo kot na prelomen trenutek v preoblikovanju svetovne politike do mamil v prid bolj liberalnemu pristopu.

Otto Pérez Molina, gvatemalski predsednik, ki je kot nekdanji vodja tamkajšnje vojaške obveščevalne službe na lastni koži izkusil moč mamilarskih kartelov, pritiska na svoje latinskoameriške voditeljske kolege, da izkoristijo vrh v podporo novemu regionalnemu varnostnemu načrtu, ki bi končal prohibicijo. "Prohibicijska paradigma, ki navdihuje današnjo utečeno svetovno politiko do mamil, temelji na napačni predpostavki, da se da globalni trg mamil izkoreniniti," je povedal Molina za Guardian.

Molina priznava, da je ukinitev prepovedi problematična: "Predlagati liberalizacijo, ki bi dovoljevala uživanje, proizvodnjo in prekupčevanje mamil brez vsakršnih omejitev, bi bilo, po mojem mnenju, skrajno neodgovorno. Celo noro. Če sprejmemo reguliranje alkohola in tobačnih izdelkov, zakaj bi pustili, da se mamila uživa in proizvaja brez vsakršnih omejitev?"

Kljub temu pa vztraja, da prohibicija ni uspela in da se morajo poiskati druge možnosti za ureditev tega področja: "Gvatemala predlaga, da se opusti vsakršne ideološke premisleke glede mamilarske politike (pa naj gre za prohibicijo ali liberalizacijo), pospeši pa se globalni medvladni dialog, temelječ na realističnem pristopu do regulacije mamil. Poraba mamil, proizvodnja in prekupčevanje bi morali biti podvrženi globalni regulaciji, kar pomeni, da bi morala biti uživanje mamil in njihova proizvodnja legalizirana, a z določenimi omejitvami in pogoji."

Tvegan korak naprej
Na Molinovo odločitev, da spregovori o tej temi, poznavalci gledajo kot na izjemno pomembno in politično tvegano. Po javnomnenjskih raziskavah velika večina Gvatemalcev dekriminalizaciji nasprotuje, vseeno pa na Molinove izjave mnogi gledajo kot na začetek nove dobe javne razprave. Tuji strokovnjaki bodo Molinove predloge natančno preučili, saj opažajo, da latinskoameriški voditelji po desetletjih smrtonosne vojne proti mamilom počasi spreminjajo svoje stališče do prohibicije.

Mehiški predsednik Felipe Calderón je na to temo pozval k nacionalni razpravi, lani pa je kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos dejal, da če bi legalizacija mamil pristrigla krila organiziranim kriminalnim združbam, ki med prohibicijo kar cvetijo, bi jo tudi sam podprl. Nek neimenovani diplomat dogodke pred vrhom opisuje kot zgodovinske, rekoč da se bodo prvič v 40 letih voditelji lotili odprte razprave o mamilih. "To je priložnost, da na to zadevo pogledamo z drugega zornega kota," meni.

Vse večja nenaklonjenost Latinske Amerike prohibiciji pa potencialno otežuje Obamovo udeležbo na vrhu. Obamova administracija, ki v tem volilnem letu ne želi oskrbeti nasprotnikov z orožjem, noče dajati vtisa, da se je omehčala v svoji podpori prepovedi. Precej pomembna pa je izjava ameriškega podpredsednika Joeja Bidna, da je razprava o legalizaciji mamil zdaj legitimna.

Fernando Henrique Cardoso, nekdanji brazilski predsednik in predsednik svetovne komisije za politiko do mamil, pravi, da je napočil čas za "odprto razpravo o bolj človeški in učinkoviti politiki", s čimer se strinjata tudi George Shultz, nekdanji ameriški zunanji sekretar, in nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter.

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
Kazalo