Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da k zvišanju ogljikovega dioksida v ozračju prispevajo predvsem dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi. Foto: EPA
Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da k zvišanju ogljikovega dioksida v ozračju prispevajo predvsem dejavnosti, povezane s fosilnimi gorivi. Foto: EPA

Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki meri vrednost plinov v ozračju in ne izpust emisij na zemlji, v letnem poročilu ocenjuje, da se je zaradi povišane vrednosti plinov v ozračju globalno segrevanje glede na leto 1990 povečal za tretjino.

Znanstveniki verjamejo, da bo globalno segrevanje kljub počasnemu višanju povprečne letne temperature zadnjih 14 let udarilo z učinkom bumeranga. Toplogredne pline, ki segrevajo ozračje, so v prejšnjih desetletjih učinkovito vsrkali oceani, kar pa je povzročilo tudi tajanje ledu.

"Ne pričakujete, da se bo to nadaljevalo v nedogled. Prej ali slej se bomo morali soočiti z viškom neabsorbirane toplote, zaradi česar lahko v prihodnosti pričakujemo močno segrevanje," je za BBC dejal profesor Piers Forster z univerze Leeds.

Namreč, čeprav se je vrednost emisij nekoliko znižala, se vrednost plinov v ozračju veča, kar bo imelo dolgoročne posledice.

Rekordna vrednost ogljikovega dioksida
Med izmerjenimi plini je najpomembnejši ogljikov dioksid, ki k skupnemu sevalnemu prispevku dolgoobstojnih toplogrednih plinov prispeva 64 odstotkov. V ozračje prispe le polovica od vsega proizvedenega ogljikovega dioksida, saj ga v veliki meri absorbirajo rastline, drevesa, zemlja in oceani.

Količina ogljikovega dioksida v ozračju je po podatkih WMO-ja presegla 141 odstotkov predindustrijske vrednosti (torej od leta 1750). Letno zvišanje molskega deleža ogljikovega dioksida v letu 2012 je bilo glede na leto 2011 višje za 2,2 ppm (parts par million ali delež molekul/atomov v suhem zraku, izražen v milijoninkah), kar je več, kot je bila njegova povprečna rast v devetdesetih letih (2,02 ppm).

Leta 2012 je bila v ozračju vrednost molskega deleža ogljikovega dioksida 393,1 ppm. Maja letos je recimo presegla simbolično mejo 400 ppm, na letni ravni pa naj bi to vrednost presegla leta 2015 ali 2016.

Višanje vrednosti metana in dušikovega oksida
Od leta 2007 se vztrajno zvišuje tudi vrednost metana, ki k sevalnemu učinku dolgoobstojnih toplogrednih plinov prispeva približno 18 odstotkov. Od tega ga v ozračje prispe okoli 40 odstotkov iz naravnih virov, preostalo pa iz antropogenih virov (izpust folnih goriv, kurjenje odpadkov ipd.). Leta 2011 ga je bilo v ozračju približno 700 ppb. V letu 2012 je dosegel novo največjo vrednost z 1,819 delcev na milijardo.
WMO poroča tudi o zvišanju vrednosti dušikovega oksida, ki k sevalnemu učinku dolgoobstojnih toplogrednih plinov prispeva šest odstotkov. Leta 2012 je bila njegova vrednost 325,1 delca na milijardo. Njegova vrednost predstavlja 120 odstotkov predindustrijske vrednosti.