v šolo 264 milijonov otrok in mladih, kar je milijon več kot leto prej.

Potem ko je število šolanih otrok na prehodu v 21. stoletje upadalo, zdaj stagnira, kažejo podatki Unesca. Raziskovalci so v poročilu, v katerem so zajeli podatke v 128 državah v obdobju med 2010 in 2015, pod drobnogled vzeli, kako se uresničuje zaveza Združenih narodov o zagotovitvi brezplačnega, kakovostnega primarnega in sekundarnega izobraževanja, ki spada med zaveze o trajnostnem razvoju.

Med tistimi, ki hodijo v šolo, jih osnovno šolo konča 83 odstotkov, med mladimi, starimi od 15 do 17 let, pa jih srednjo šolo dokonča le 45 odstotkov. Skrb vzbujajoče je, da v šolo ne hodijo številna dekleta, predvsem v državah v razvoju. Na svetu je 40 držav, kjer četrtina otrok ni končala srednje šole, na drugi strani pa le 14 držav, kjer je srednjo šolo končalo 90 odstotkov učencev.

Ob tem v Unescu opozarjajo, da za slabo stanje ne smemo kriviti učiteljev, kadar je napačen cel šolski sistem. Pereča težava so tudi razhajanja med bogatimi in revnimi otroki. Najbogatejši tri- in štiriletniki imajo petkrat več možnosti, da bodo deležni prvega izobraževanja kot najrevnejši otroci v tej starostni skupini. Da bi izboljšali razmere, morajo skupaj stopiti starši, učitelji in politiki. "Izobraževanje je odgovornost, ki si jo delimo vsi mi - vlade, šole, učitelji, starši in zasebni akterji," je dejala direktorica Unesca Irina Bokova.

Razmah zasebnih in drugih šol koristi le premožnejšim
V poročilu so Unescovi strokovnjaki opozorili še pred ukrepi, ki promovirajo konkurenčnost med šolami in ponujajo staršem več možnosti glede izbire šole za otroke. Spodbujanje zakonodaje glede raznolikosti šol, ki se je razmahnilo v zadnjih 25 letih, je imelo po njihovih ugotovitvah pozitivne posledice le za premožnejše družine, ki lahko otroke pošljejo na zasebne šole ali šole s posebnimi programi. Problema pa niso rešile niti različne štipendije, ki krijejo stroške izobraževanja, so še ugotovili v poročilu.

Čeprav je v 82 odstotkih nacionalnih ustav zapisana pravica do izobraževanja, pa jih le 55 odstotkov to tudi zagovarja pred sodišči. Vlade so glavni nosilci pravice do izobraževanja, ampak v skoraj polovici držav ta pravica ne more biti osnova za sodni primer, je zapisala Bokova.

Statistični podatki sicer kažejo, da ni dokazov, da bi se izobraževalni sistem izboljšal, če kaznujejo šole, kjer učenci dosegajo slabše izide. V ZDA obstaja zakon, ki grozi šolam z zaprtjem, če njihovi učenci dosegajo slabše izide. Kot kažejo izsledki, pa je imel zakon le minimialen pozitivni učinek na usposobljenost učencev, poglobil pa je razhajanja med belopoltimi in temnopoltimi učenci.