V Litvi, Latviji in Estonij bi namestili orožje za okoli 150 vojakov, na Poljskem, v Romuniji in Bolgatiji pa za 750 vojakov. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
V Litvi, Latviji in Estonij bi namestili orožje za okoli 150 vojakov, na Poljskem, v Romuniji in Bolgatiji pa za 750 vojakov. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
ZDA naj bi s tem korakom želele ob ukrajinski krizi pomiriti vzhodnoevropske zaveznice, ki se bojijo morebitne agresije Rusije. Foto: MMC RTV SLO/Reuters
Če bi namestitev dejansko izvedli, bi bilo to prvič po hladni vojni, da bi imele ZDA težko oborožitev v kateri izmed vzhodnoevropskih članic zveze Nato, ki so bile nekoč del t. i. vzhodnega bloka pod okriljem Sovjetske zveze. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Če bi namestitev dejansko izvedli, bi bilo to prvič po hladni vojni, da bi imele ZDA težko oborožitev v kateri izmed vzhodnoevropskih članic zveze Nato, ki so bile nekoč del t. i. vzhodnega bloka pod okriljem Sovjetske zveze, poroča ameriški časnik New York Times. Pri tem dodaja, da bi bilo to jasno sporočilo ZDA in Nata ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da bodo branili zaveznice ob meji z Rusijo.

Preobrat v politiki
Predlog Pentagona morata potrditi tako Bela hiša kot ameriški obrambni minister Ash Carter. Vojaška okrepitev predvideva med 3.000 in 5.000 ameriških vojakov ob ruski meji. Podobno število vojakov so imele ZDA v Kuvajtu več kot deset let po napadu na Irak leta 1990, vojake pa so umaknili iz države šele lani. Po poročanju New York Timesa bi namestili orožje za okoli 150 vojakov v vseh treh baltskih državah, v Litvi, Latviji in Estonij, okoli 750 vojakov pa bi bilo nameščenih na Poljskem, v Romuniji, Bolgariji in morda na Madžarskem.

Po širitvi Nata v baltske države leta 2004 so se ZDA in njihove zaveznice izogibale namestitvi težkega orožja ali vojske v vzhodnoevropske države, saj so si prizadevale za različne oblike partnerstva z Rusijo. "To je pomemben preobrat v politiki," je dejal James G. Stavridis, upokojeni general in nekdanji poveljnik v Natu, ki je zdaj dekan fakultete za pravo in diplomacijo na univerzi Tufts.

"Odzvati se moramo takoj"
"Če se kaj zgodi, ne moremo čakati več dni ali tednov na dodatno vojaško opremo," je dejal novoizvoljeni latvijski predsednik Raimonds Vejonis, ki bo funkcijo nastopil julija. "Odzvati se moramo tako," je dodal.

Ideja o namestitivi težkega orožja v vzhodnoevropske in baltske države je bila v zraku že v preteklosti, a se ni nikoli realizirala, saj si je to potezo Kremelj razlagal kot kršitev sporazuma med Natom in Rusijo leta 1997. V sporazumu se je Nato zavezal, "da trenutno in v prihodnje iz varnostnih razlogov" ne bo zahteval "dodatne stalno nameščene kopenske sile" v državah narodov, ki so v bližini Rusije.

Putin zanikal možnost napada
Ruski predsednik Vladimir Putin je nedavno v italijanskem časopisu Corriere Della Sera izjavil, "da bi le nora oseba v svojih sanjah pomislila, da bi Rusija iznenada napadla Nato ... Menim, da nekatere države glede Rusije le izrabljajo strah ljudi."