Nesrečna Bei Bei Shuai čaka na sojenje. Foto: Reuters
Nesrečna Bei Bei Shuai čaka na sojenje. Foto: Reuters
Pohod nasprotnikov splava v Washingtonu januarja letos. Foto: EPA

Potem ko jo je januarja 2011 zapustil njen fant, je to nosečo kitajsko priseljenko tako prizadelo, da si je skušala vzeti življenje. Zdravniki bolnišnice v Indiani so jo rešili, a njenemu s carskim rezom rojenemu dojenčku pomoči ni bilo.
Obupano Shuai so premestili na psihiatrični oddelek, dva meseca pozneje pa so jo aretirali na podlagi obtožb naklepnega splava in umora. Potem ko je presedela 435 dni za rešetkami, so jo na začetku maja izpustili proti varščini, a če bo obsojena, ji preti zaporna kazen od 45 let do dosmrtne kazni. Sojenje se sicer začne decembra. Je bilo njeno dejanje resnično zločin ali se je po krivici znašla sredi bridke bitke aktivistov proti splavu?

"Shuai je politična žrtev: lahko je sočustvovati z njo in njenimi očitnimi duševnimi težavami, obenem pa biti zgrožen nad njenim dejanjem," piše Libby Copeland v reviji Slate. "Popolnoma neprimerno pa jo je obtožiti umora. Demonizacija Shuai je del prizadevanj nasprotnikov splava, da bi uveljavili strožjo zakonodajo, ki bi nosečnice obravnavala kot zgolj posode za delanje otrok. Shuai ni skušala pitati svojega otroka s strupom, skušala se je ubiti. To je tragedija, ne pa zločin," meni Copelandova.
"Zakon je zakon"
"Zakon je zakon: tu ne gre za politiko, ampak za uveljavljanje kriminalnega pravilnika iz naše zakonodaje," za Guardian pojasnjuje tožilec Terry Curry. Po zakonu zvezne države Indiane iz leta 1979 o splavu oziroma umoru zarodka je zločin storiti kar koli noseči ženski, kar povzroči smrt njenega zarodka. Zakon je bil sprejet s tretjo osebo v mislih - nasilnimi partnerji, ki s svojimi dejanji povzročijo splav svoje partnerice.
A argument tožilstva je, da je Shuai storila prav to - zavedno se je zatekla k dejanjem, za katera je vedela, da bodo ubila njenega nerojenega otroka. Svojemu nekdanjemu fantu je pustila celo poslovilno pismo, v katerem je zapisala, da bo "vzela otroka s seboj", razlaga Curry.
O pred- in poporodni depresiji
Katherine Stone
, priznana aktivistka za pravice žensk, ki trpijo za duševnimi težavami, in soustvarjalka spletne strani Babble.com, pa: "Depresija ni zločin. Številne, številne ženske trpijo za pred- ali poporodno depresijo, tako kot Shuai. Poznam veliko žensk, ki bi bile lahko v njenem položaju - dobrih žensk, čudovitih, nadarjenih, inteligentnih žensk, krasnih mater. Sodni pregon pošilja obupno, kruto sporočilo vsem, ki se med nosečnostjo ali po njej borijo z duševno boleznijo, da če bo šlo kaj hudo narobe, vas bomo vse pognali v zapor."

Bei Bei Shuai, diplomirana računovodkinja, ki je prišla v ZDA v iskanju "ameriškega sna" pred 10 leti, se je znašla v središču vse ostrejših prizadevanj za kriminalizacijo splava v ZDA. Vse več ženk, ki izgubijo svojega nerojenega otroka - bodisi zaradi zasvojenosti z mamili bodisi zaradi, tako kot Shuai, poskusov samomora -, je obtoženih umora. Shuai je za Guardian te dni prvič javno spregovorila in dejala, da si močno želi ostati v ZDA in se boriti na sodišču.
"Ni dvoma, da je Shuai trpela za hudo duševno boleznijo," pravi njena odvetnica Linda Pence, ki je svojo stranko spoznala še na psihiatriji. "Osebno sem opazovala zelo depresivno žensko, strto osebo." Penceova se zdaj boji, da bi sodni pregon Shuai postavil precedens, v katerega se bodo ujele še druge ženske. Kam bi to vodilo? Bi lahko ženske, ki med nosečnostjo kadijo ali pijejo, preganjali zaradi umora, če doživijo spontani splav? Bi lahko sodno preganjali okužene z aidsom, ki ga prenesejo na otroka?
"S kriminalizacijo nosečnic ne zmaga nihče - vse, kar bo to povzročilo, je, da bodo ženske pobegnile iz države, se izognile zdravljenju ali pa bodo splavile," meni Penceova.