Potem ko je marca Utah kot alternativno metodo ponovno uvedel usmrtitev pred strelskim vodom, je Oklahoma ta mesec postala prva ameriška zvezna država, ki je kot enega izmed načinov usmrtitev zakonsko uvedla zadušitev s pomočjo dušika. Podporniki pravijo, da gre za "nebolečo" metodo, čeprav je niso nikdar preizkušali na ljudeh, nekatere zvezne države pa jo celo pri uspavanju živali prepovedujejo.

K zaplinjanju bi se oblasti po novem lahko zatekle, če usmrtitev z injekcijo ne bi bila mogoča - bodisi zaradi razsodbe sodišča bodisi zaradi pomanjkanja prej omenjene smrtonosne mešanice zdravil.

Trenutno so v Oklahomi, tradicionalno konservativni zvezni državi, kjer republikanci redno zmagujejo, začasno ustavili izvajanje usmrtitev, medtem ko ameriško vrhovno sodišče razpravlja, ali je metoda, ki jo Oklahoma trenutno uporablja (smrtonosna injekcija z mešanico treh uspavalnih sredstev), sploh ustavna.

Konservativni in liberalni vrhovni sodniki so se v sredo tako zapletli v burno razpravo o smrtni kazni v primeru tožbe treh na smrt obsojenih iz Oklahome proti mešanici, ki jo uporabljajo pri usmrtitvah. Konservativni sodnik Antonin Scalia je dejal, da težav ne bi bilo, če "abolicionisti" ne bi onemogočali dostavljanja učinkovitih in preizkušenih sredstev za usmrtitve, medtem ko je njegov kolega Samuel Alito nasprotnike smrtne kazni obtožil, da vodijo gverilsko vojno, ko omejujejo dostop do učinkovitih sredstev.

Mukotrpno umiranje
V ZDA obsojence usmrtijo s smrtonosnimi injekcijami, med katerimi so uspavalo, paralizator in strup. Težava je nastala pri uspavalu, saj zmanjkuje pentobarbitala (tudi zaradi tega, ker evropske farmacevtske družbe nočejo več dobavljati sredstev, namenjenih za usmrtitev), in Oklahoma je začela uporabljati midazolam, ki se ni izkazal.

Lani aprila se je obsojeni Clayton Lockett po vbrizganju midazolama in drugih dveh sredstev zbudil in potem v mukah umiral 43 minut, dokler mu ni odpovedalo srce. Podobne težave z midazolamom imajo tudi v drugih državah, vendar to usmrtitev ni ustavilo. Vrhovno sodišče ZDA je leta 2008 v primeru Kentuckyja dovolilo uporabo treh sredstev pri smrtonosnih injekcijah, ni pa določilo sredstev.

Med burno razpravo na vrhovnem sodišču, ki je večkrat zajadrala v ideološke vode glede same smrtne kazni, je liberalna sodnica Elena Kagan med drugim dejala, da zdaj nekatere države obsojence usmrtijo tako, da jih zažgejo pri živem telesu od znotraj, medtem ko je njen kolega Stephen Breyer meni, da pač ni obsojenec kriv, če države ne morejo najti neboleče metode za usmrtitve.

"Če takih metod ni, potem smrtna kazen morda ni v skladu z 8. amandmajem, ki prepoveduje okrutno in nenavadno kazen," je dejal Breyer, ki je s tremi liberalnimi kolegicami glede tega v manjšini. Sodišče bo odločitev objavilo junija.

Z zvezno prepovedjo smrtnih kazni ne bo nič
Ob vsem tem je težko spregledati, kako je Bela hiša povsem umolknila na temo zvezne prepovedi smrtnih kazni, o kateri je bilo lani toliko govora. Prav po lanski ponesrečeni mučni usmrtitvi Locketta se je namreč javno mnenje na temo smrtne kazni prvič zares občutno spremenilo (zdaj jo podpira le še 55 odstotkov Američanov, kar je doslej najmanj), Obama pa je razglasil, da je "čas, da se vprašamo nekaj težkih in globokih vprašanj", pri čemer je takratnemu generalnemu državnemu tožilcu Ericu Holderju naročil, naj naredi revizijo smrtne kazni.

Kot poroča New York Times, so na pravosodnem ministrstvu pod Holderjevim vodstvom kmalu pripravili predlog, da bi administracija lahko razglasila moratorij za smrtno kazen, ker medicinski strokovnjaki ne morejo zagotoviti, da smrtonosna mešanica zdravil ne povzroča hudega trpljenja. S tem bi se podkrepil pravni argument, da je smrtna kazen neustavna, ker gre za kruto kazen.

A zamisel se nikdar ni zares uresničila, Obama pa od takrat le redkokdaj omenja revizijo smrtne kazni. In sredina razprava na vrhovnem sodišču, tako ostro razdeljena po ideoloških (in strankarskih) ločnicah, dobro ponazarja, da razprava o odpravi smrtne kazni nikdar ne bi bila lahka.