Slavoj Žižek za Assangea in WikiLeaks uporablja analogije iz Viteza teme režiserja Christopherja Nolana. Foto: EPA
Slavoj Žižek za Assangea in WikiLeaks uporablja analogije iz Viteza teme režiserja Christopherja Nolana. Foto: EPA
Objava ameriških depeš je povzročila pravi vihar. Foto: MMC RTV SLO

"Če na stvari gledamo tako, potem je sovražnik tisti ameriški diplomati, ki prikriva resnico, manipulira z javnostjo in ponižuje svoje zaveznike z neusmiljeno gonjo za lastnimi interesi," nadaljuje Žižek v eseju, naslovljenem Lepe manire v dobi WikiLeaksa (Good Manners in the Age of WikiLeaks).
"Zarotniško metodo nadomesti njeno nasprotje, liberalna prisvojitev WikiLeaksa kot še eno poglavje v krasni zgodovini boja za 'svoboden pretok informacij' in 'pravice državljanov, da vedo'. Ta pogled zreducira WikiLeaks na radikalni primer 'raziskovalnega novinarstva'. Tu smo le majhen korak stran od ideologije takih hollywoodskih blockbusterjev, kot sta Vsi predsednikovi možje in Pelikanovo poročilo, v katerih povsem vsakdanji fantje odkrijejo škandal, ki sega vse do predsednika, in ga prisili v odstop. Korupcija je prikazana, da sega vse do vrha, a ideologija takih del leži v njihovem pozitivnem končnem sporočilu: naša država mora biti res krasna, da lahko par običajnih ljudi, kot sva ti in jaz, sesuje predsednika, najmogočnejšega človeka na svetu!"
S hollywoodsko analogijo postreže tudi pri omembi Juliana Assangea. "V eni izmed diplomatskih depeš, ki jih je objavil WikiLeaks, se Putina in Medvedjeva primerja z Batmanom in Robinom. To je uporabna analogija: mar ni Julian Assange, organizator WikiLeaksa, resnični dvojnik Jokerja iz Viteza teme?"

Ob tem se v primeru razkritij ameriških diplomatskih depeš sprašuje: "Ali nismo izvedeli točno tega, kar smo pričakovali, da bomo izvedeli?" "Edino presenetljivo dejstvo, ki ga je razkril WikiLeaks, je, da depeše ne vsebujejo presenečenj," je zapisal slovenski filozof. Edina prava sprememba, ki naj bi jo prinesel WikiLeaks, je to, da se zdaj ne moremo več pretvarjati, da ne vemo stvari, za katere vsi drugi vedo, da jih vemo. Ob tem navaja indijskega akademika Saroja Girija, ki je WikiLeaksu pripisal "soočenje z oblastjo prek soočanja s kanali, s katerimi se s to oblastjo običajno sooča, in razkritjem resnice".

Cilj razkritij WikiLeaksa po Žižkovem mnenju ni osramotitev nosilcev oblasti, ampak pripraviti ljudi do tega, da si začnemo prizadevati za nov tip oblasti, ki bi presegel omejitve predstavniške demokracije: "Soočeni smo z brezsramnim cinizmom globalnega reda, katerega zagovorniki si zgolj domišljajo, da verjamejo v svoje predstave o demokraciji, človekovih pravicah in podobnem. WikiLeaks je našo sramoto, da podpiramo takšno oblast, z objavami naredil še hujšo."