Uredniški izbor
Kepler-1625b-i
Tako si na podlagi zbranih podatkov planet Kepler-1625b ter njegovo eksoluno predstavlja umetnik pri Nasi. Planet je velik kot Jupiter, luna pa kot Neptun, oba sta plinska (ne kamnita kot Zemlja). Bolj oddaljena je zvezda, ki je podobna Soncu. Na nočnem nebu je z golimi očmi ni mogoče videti. Foto: JAXA, University of Tokyo & collaborators
       V trenutku, ko smo zagledali to svetlobno krivino, smo bili šokirani. Moje srce je začelo biti hitreje in kar nekaj časa sem strmel v ta svetlobni podpis.       
 David Kipping, drugi avtor
Ponazoritev sistema Kepler 1625. Zeleno področje je cona Zlatolaske, kjer naj bi bila temperatura pravšnja za obstoj tekoče vode. Planet je ravno na robu. Takšna je tudi približno razdalja med Zemljo in Soncem. Foto: Nasa
Kepler
Vesoljski teleskop Kepler je v zadnjih izdihljajih, a na osnovi njegovih podatkov po vesolju še kar odkrivajo nova telesa. Foto: Nasa
Eksoluna, zunajosončna luna, MOA-2011-BLG-262
Tako si Nasin umetnik predstavlja eksoluno v sistemu MOA-2011-BLG-262 (odkritje kandidata iz leta 2014). Foto: NASA/JPL-Caltech

Dodaj v

Odkrili naj bi prvo, pošastno veliko eksoluno

Delo teleskopov Kepler in Hubble
6. oktober 2018 ob 15:53,
zadnji poseg: 7. oktober 2018 ob 21:16
Ljubljana - MMC RTV SLO

Astronomi so našli "trdne dokaze" za obstoj eksolune. Če bo potrjena, gre za prvo znano luno zunaj Osončja, ki je tudi zelo velika.

Je v domači Galaksiji, približno 8.000 svetlobnih let stran pri potrjenem planetu Kepler-1625b, krožečem okoli zvezde Kepler-1625. Imenuje se Kepler-1625b I (takšna je pač astronomska nomenklatura), velika je kot planet Neptun in tudi tako masivna*, piše v raziskavi, objavljeni v znanstveni publikaciji Science Advances.

Ne gre sicer še za dokončno potrditev, temveč za višanje verjetnosti kandidatke, ki traja že dlje časa. Signal, ki je nakazoval obstoj eksolune na tej lokaciji, so namreč s pomočjo vesoljskega teleskopa Kepler zaznali že lani, najdbo pa uvrstili na (sicer kratko) listo kandidatov. Zdaj so za dodatno preverbo uporabili zmogljivi vesoljski teleskop Hubble in prišli do enakega sklepa, a še vedno za ščepec premalo za 100-odstotno gotovost. A kot je zapisano v sporočilu za javnost ekipe za Hubblom, gre za "prepričljive dokaze obstoja".

Zemlja bi se zlahka skrila v njej
Kandidatka je nenavadna, ker kljubuje našim predstavam o tovrstnih nebesnih telesih. Nam znane lune v Osončju so namreč relativno majhne. Prav vse so manjše od Zemlje, Mesec kar 3,7-krat, čeravno spada med obilnejše. Še največji je Jupitrov Ganimed s 5.200 kilometri premera, kar je še vedno daleč od Zemljinih 12.600 kilometrov.

Kepler-1625 I ima Neptunu podoben premer, kar je skoraj 50.000 kilometrov, in tudi podobno maso.

Kroži okoli planeta plinskega velikana z maso najmanj nekaj Jupitrov, kar bi masno razmerje postavilo na podobno raven kot razmerje mas Zemlje in Meseca.

"Tako pošastno velika luna ima pomembne implikacije za naše teorije nastanke lun," je prek Hubblovega sporočila za javnost povedal Alex Teachey, vodja raziskave.

Planet kroži okoli zvezde, ki je po masi podobna Soncu. Razdalja med njima je približno 150 milijonov kilometrov, torej primerljiva z razdaljo med Soncem in Zemljo. Je na robu območja Zlatolaske, torej območja, kjer naj bi bilo pri tej zvezdi ravno dovolj toplo za teoretični obstoj tekoče vode.

Povedno zatemnjevanje
Kako pa so našli dokaze za obstoj lune? Uporabili so tranzitno metodo. Iskali so torej senco, ki jo planet ali luna vrže, ko vizualno (z našega zornega kota) prečka ploskev zvezde. Poenostavljeno, če zvezda ponavljajoče se utripa, potem najbrž okoli nje nekaj kroži. Kepler je lani zaznal nekaj utripov, a to ni bilo dovolj za potrditev.

Hubble je planet opazoval pred in med 19-urnim prehodom. Ko se je ta končal, so z zamikom 3,5 ure zaznali še eno dodatno, a precej blažjo zatemnitev, kar je mogoče logično pojasniti z luno, sledečo planetu. "V trenutku, ko smo zagledali to svetlobno krivino, smo bili šokirani. Moje srce je začelo biti hitreje in kar nekaj časa sem strmel v ta svetlobni podpis," je izkušnjo opisal David Kipping, drugi avtor raziskave.

A zakaj ne morejo z gotovostjo reči, da gre za eksoluno? Skupini je bil na starem Hubblo odmerjen omejen opazovalni čas (zanimanje je vedno veliko) in motrenje se je končalo, še preden bi lahko zajeli celoten lunin prehod čez ploskev.

V korist hipotezi o eksoluni govori še en podatek. Planet je prehod čez zvezdino ploskev začel uro prej od napovedi, temelječe na predpostavki, da je sam. Če pa ima ob sebi masivno luno, telesi krožita okoli skupnega težnostnega središča (baricentra), kar bi lahko povzročilo zamik.

Na koncu ostaja mogoča tudi alternativna razlaga, da je v sistemu še en, doslej neidentificiran eksoplanet, ki je povzročil omenjeni signal.

Bilo naj bi jih stotine milijard
Človeštvo je v zanimivem času odkrivanja vesolja, saj se podirajo številni mejniki oz. "prva odkritja". Še na začetku desetletja smo vedeli le za prgišče planetov izven Osončja, zdaj tisoče in številka hitro raste. S statistiko je mogoče sklepati, da ima praktično vsaka zvezda svoj planet, najmanj en, verjetno več. In če sklepamo na podlagi Osončja, potem ima skoraj vsak eksoplanet svojo eksoluno. Skoraj vsi domači planeti imajo namreč svoje naravne satelite, sploh plinski velikani so popularni (izjema sta le Merkur in Venera), pa tudi vsi pritlikavi planeti (izjema je Cerera).

V domači galaksiji se torej po tej logiki skriva stotine milijard izvenosončnih lun. Zdaj smo najbrž izvedeli za prvo.

Kaj pa druge kandidatke
Kepler-1625b l sicer ni prvi kandidat za zunajosončno luno, več jih je že bilo. Eno kandidatko so leta 2014 našli v sistemu MOA-2011-BLG-262, pravzaprav pri planetu puščavniku; portal v Vesolje poroča o kandidatki pri zvezdi J1407, kar več naj bi se jih skrivalo pri planetu 1SWASP J1407 b.

* Prvotna objava članka s 6. oktobra je v prvem odstavku vsebovala napačno informacijo, da je masa lune kandidatke desetkratnik Jupitrove. Napaka je s 7. oktobrom odpravljena, za opozorilo se zahvaljujemo uporabniku kislec. Al. Ma.

Video 1: Ponazoritev sistema Kepler 1625

Video 2: Signal eksolune v svetlobi zvezde

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
STRIKE
# 06.10.2018 ob 17:14
Kakšni časi!

Srečni smo da lahko tako odkrivamo vesolje!

Čestitke astronomom in ostalim znanstvenikom!
mr.cook
# 06.10.2018 ob 21:00
vranek
# 06.10.2018 ob 19:02
Krimsky, jaz imam teleskop na terasi. mars, Jupirer, Luna, galaksije res obstajajo.
Kupi si teleskop, za 2.000 povezava z racunalnikom, samodejno slikanje, umescanje, zanimivo,zelo. Sevesa, delam na zmogljivejsem stroju, pa bi ga moral met na vikendu, Ljubljana. Ima prevec motenj.
luckyss
# 06.10.2018 ob 16:02
...svoje lune....Verjetno enaka fizika velja vsaj za vso galaksijo, če že ne vesolje...
makoshark
# 06.10.2018 ob 21:18
mb128

Ne vem nič več. Če si članek prebral, si videl, da ni nujno, da je takšna interpretacija točna (da gre za luno).

Je res čudno, da je luna plinasta velikanka. Luna je sicer vsak naraven satelit planeta. Morda je bil planet in se je ujel, kot predvidevaš. Sedaj je pač luna.
makoshark
# 06.10.2018 ob 17:41
luckyss
svoje lune....Verjetno enaka fizika velja vsaj za vso galaksijo, če že ne vesolje...

Seveda je fizika v tem osončju ista kot pri nas. Zanimivo je, da je ta luna tako velika. Le kaj ta skriva na svoji "temni strani" ;)))
makoshark
# 06.10.2018 ob 20:25
mb128
In kako velik je planet okrog katerega kroži ta luna?

"Planet je velik kot Jupiter, luna pa kot Neptun, oba sta plinska (ne kamnita kot Zemlja)."
makoshark
# 08.10.2018 ob 10:29
aaa

Človek ima dokaze za "obnašanje stvari" izven našega osončja. Misliš, da so meritve neveljavne, ker so na daljavo?

Kot je napisal luckyss, verjetno enaka fizika velja za vso galaksijo in vidno vesolje. Tako kot tudi enaka fizika velja povsod na Zemlji, navkljub temu da je sedaj že znano, da obstajajo tudi območja, kjer banane ne rastejo ;)

Če bi torej ta tvoj snobovski pračlovek izjavil, da povsod na Zemlji veljka enaka fizika, bi imel še kako prav, čeprav je v življenju videl samo nasade banan. In to je dejansko smiselna analogija.
kislec
# 07.10.2018 ob 19:48
mako, slikce in podnapise sem šele zdaj pogledal.
Torej še večja zmeda z navedbami o ocenah mas planeta in lune
krosnjar
# 06.10.2018 ob 21:30
Pravkar priletel od tam. No, se teleportiral, če sem iskren. Nič posebnega. Domorodci so na planetu zakurili kres ob praznovanju 3500 letnice zapustitve Zemlje, pa se je dim dvignil in se oblikoval v brezračnem prostoru, ko se je do tja prebil v kepo ogromne razsežnosti.
Da ne pozabim. Izseljenci vas vse lepo pozdravljajo. Imajo se krasno. Nič orožja, vojn... Živijo v sozvočju z naravo in ostalimi vesoljci v več osončjih. Nisem pa čisto razumel zakaj imenujejo Zemljo izoliran gulag in skrbno pazijo, da tak tudi ostane.... :)
makoshark
# 07.10.2018 ob 21:03
_robespierre_
A to, da ima vesolje zacetek (kreacionizem) pa niste šokirani.

Kozmološki modeli, ki dajejo najboljše napovedi/rezultate, predpostavljajo, da vesolje nima začetka. Da čas teče od minus neskončno do plus neskončno (Alan Guth).

Naše vesolje je nastalo z BigBang. Začetna singularnost, kako je nastalo, čas prej ... to pa je (zaenkrat) izven našega dosega. Ta singularnost je singularnost v klasični teoriji (GR), ni pa to nujno tudi singularnost v dejanskem svetu, ker naš svet ni klasičen, temveč kvanten (Borde-Guth-Vilenkin singularity theorem).

Tudi če obstaja začetek "vsega", to ne implicira boga. Najbolje je to preprosto razložil Sagan: https://www.youtube.com/
watch?v=SYlIYnKmGV4
_robespierre_
# 07.10.2018 ob 19:42
Reptilij, torej vesolje je nastalo iz statistične napake in nekaj viška materije...

No ja, nisi me prepričal.
kislec
# 07.10.2018 ob 15:27
Ali mi zna kdo gornje nakladanje "prevesti" v razumljivo razmerje mas:


- velika je kot planet Neptun in desetkrat masivnejša od Jupitra,
- imaNeptunu podoben premer, kar je skoraj 50.000 kilometrov, in tudi podobno maso.
- Kroži okoli planeta plinskega velikana z maso najmanj nekaj Jupitrov, kar bi masno razmerje postavilo na podobno raven kot razmerje mas Zemlje in Meseca.

Kolk potlej "vaga" ? Koker Neptun al koker 10 Jupitrov?
zapravico
# 07.10.2018 ob 10:14
Naj bi, al so jo?
Ples
# 06.10.2018 ob 20:26
Odkrili naj bi prvo, pošastno veliko eksoluno

Mogoče nas pa ta meče? ;)
Vongobongo
# 09.10.2018 ob 10:39
mandan

Ti si najboljsa pravljica na MMC-ju ;p
luckyss
# 08.10.2018 ob 18:59
No, ko si napisal, da Luna ne rotira, si povedal vse...;))
makoshark
# 08.10.2018 ob 14:07
aaa
Enotna fizika velja po celi zemlji natanko od takrat, ko jo je človek uspel razvozlati. In te ni uspel razvozlati izključno z opazovanjem bananovca na dvorišču. Ti pa bi me rad prepričal, da je na tak način uspel razvozlati univerzalno vesoljsko fiziko.

To je podobno vprašanje kot, katera gora je bila najvišja na Zemlji eno leto pred odkritjem Mt. Everesta? ;)

Enotna fizika je veljala na Zemlji že tudi v času tvojega pračloveka z banano. In če je verjeti legendi, ni bila banana, temveč je jabolko, in ni ga jedel, temveč mu je padlo na glavo ... ;)

Ne pravim, da velja enaka fizika za celo vesolje. Verjetno pa velja enaka fizika za nam vidno vesolje. Meritve in opazovanja to potrjujejo.

In še to omenjam, da človek dejansko še ni razvozlav fizike. Ne lokalne in ne globalne. Narava in naravoslovje in znanost tako ne delujeta. Fizika se odkriva po koščkih, marsikaj je že sestavljeno, marsičesa pa ne znajo pojasniti. Skratka fizikalni modeli se vseskozi dopolnjujejo.
mb128
# 07.10.2018 ob 23:13
makoshark
Brane, brane! Nobene singularnosti ni tukaj.
Reptilij
# 07.10.2018 ob 19:19
_robespierre_

Samo iz Big Banga ne moreš sklepati na kreacionizem.
Vesolje je nastalo iz nič, v sami naravi stvari niča je tudi statistična napaka (mogoče si slišal za Diracovo enačbo), od tod nekaj viška materije (oziroma antimaterije, če ti je ljubše) oziroma njene predhodnice (energije, sevanja oziroma kakrkoli je že bilo). Od tod vesolje.

Fiziko lahko izpelješ brez časa, so spremenjena stanja, vesolje prehaja iz enega stanja v drugo.
Se pa entropija veča.

Bode dovolj za zdaj, naj me kak fizik popravi, sem zgolj matematik ...
gabba
# 06.10.2018 ob 22:43
Malo offtopic, ampak vedno se mi je zdelo neverjetno cudno da vidis samo en face od lune, kaksna je verjetnost da se rotacija poklopi z lastnim obratom, pa je cisto logicno... tidal lock. En kamen ven strli in na dolgi rok gravitacija naredi svoje...
luckyss
# 06.10.2018 ob 16:00
Brez naše lune, torej Meseca, bi verjetno na Zemlji ne bi bilo kaj prida od živih bitij...sploh kar se tiče "inteligentnega življenja", ki ga, če si priznamo...še vedno ni...

Je pa sicer logično, da imajo planeti
ADN
# 10.10.2018 ob 09:45
Ob takih člankih je najbolje prebrat original (link je narejen), ker se v prevodu dogajajo napake in to pogosto astronomske.
kislec
# 07.10.2018 ob 20:15
" sem mislil, da je višek materije (oz energije na začetku) statistična napaka."

Najbrž si hotel reči (namesto statistična) knjigovodska napaka : da je vesoljski skladiščnik ob končni inventuri prejšnjega vesolja nekaj premalo odpisal, pa je iz inventurne razlike (viška) ratalo sedanje vesolje...,
kislec
# 07.10.2018 ob 20:06
Aljoša, če si že popravil prvo napako in po tihem izbrisal: " ... velika je kot planet Neptun in desetkrat masivnejša od Jupitra, ,
pa nam še dodatno pojasni, če je prav oboje:
- "...Kroži okoli planeta z maso najmanj nekaj Jupitrov, ..." in
" Planet je velik kot Jupiter"
Torej ali je planet (plinski velikan!) res nekajkrat gostejši od Jupitra
ali...?

-
Reptilij
# 07.10.2018 ob 19:49
Verjamem da ne.
Ampak meni je to dosti bolj prepričljivo kot to, da je stvarnik ali karkoli že ustvarilo vesolje.
Edino kar preostane je to, da je stvarnik ali karkoli že "od nekdaj".
Vidiš, mene pa to dosti manj prepriča.
Pa sem gnostik in mislim da je vse kar je - je živo.
QUENDI
# 08.10.2018 ob 13:53
....če bi se tistih 60 Saturnovih satelitov bolj zdrževalo bi imeli pa eno velikansko endoluno.....še......Mesec je pomemben za oblike življenja na Zemlji.......mogoče pa lune niso nujno potrebne za drugačne temelje življenja......kot npr še drugi elementi.....in težko si predstavljam današnjega sapiensa sapiensa na planetu z več lunami.....rdečim ozračjem.....kljub bivanju v kontrolirani atmosferi......
aaa
# 08.10.2018 ob 08:17

luckyss

...svoje lune....Verjetno enaka fizika velja vsaj za vso galaksijo, če že ne vesolje...


He, he. To pa je višek človeškega snobizma. Človek pravzaprav za obanšenje česarkoli drugega kot našega osončja nima popolnoma nobenih dokazov. Ampak če človek reče, da tako funkcionira celo vesolje, bo že držalo;) To je tako, kot da bi pračlovek rekel, če tukaj rastejo banane, ni vrag, da ne bi rastle povsod.
makoshark
# 08.10.2018 ob 00:04
mb128
Nobene singularnosti ni tukaj.

V klasičnem opusu/modelu (general relativity) je še kako singularnost. V kvantnem je pa seveda druga zgodba.
Reptilij
# 07.10.2018 ob 19:51
Pa nisem mislil, da je vesolje nastalo iz statistične napake in viška, ampak to, da je višek materije (oz energije na začetku) statistična napaka.
kislec
# 07.10.2018 ob 15:33
mako, kje si prebral/spoznal: ""Planet je velik kot Jupiter, ??
V članku je:
Kroži okoli planeta plinskega velikana z maso najmanj nekaj Jupitrov,
aaa
# 08.10.2018 ob 11:41
@makoshark
Enotna fizika velja po celi zemlji natanko od takrat, ko jo je človek uspel razvozlati. In te ni uspel razvozlati izključno z opazovanjem bananovca na dvorišču. Ti pa bi me rad prepričal, da je na tak način uspel razvozlati univerzalno vesoljsko fiziko.
Reptilij
# 07.10.2018 ob 21:52
kislec:
po mojem razumevanju ni nobenega skladiščnika, knjigovodje prejšnjih vesolij ali karkoli podobnega.
Če pa stopim na polje religije pa bog ni stvarnik vsega ampak skupek vsega kar je nastalo iz nič, kajti prava narava niča (ničev) je da pač nekaj iz njega (njih) nastane.
aparat-čik
# 06.10.2018 ob 20:17
zbudite me, ko odkrijejo Zemljo 2.0. Ideje v glavah se bodo takrat res zamajale, verskim pravljičarjem bo to mal zaprlo usta.
mb128
# 06.10.2018 ob 19:51
In kako velik je planet okrog katerega kroži ta luna? Mora biti še večji od nje. No vsaj po masi.
Sumim, da se je okrog tistega planeta utiril klatež. Gravitacija pač dela svoje.
mandan
# 08.10.2018 ob 15:30
Tako si na podlagi zbranih podatkov planet Kepler-1625b ter njegovo eksoluno predstavlja umetnik pri Nasi.

Dokazi , kje so???
Umetnik?? Bravo NASA… si res ena sprevržena umetninan lažnivih nogah

Ha, ha, pa dobra je ta z Neptunom, Jupitrom , kake nebuloze
Ko na Filofaksu in v našem parlamentu, sami sanjači…za svojo rit.

Kepler-1625 I ima Neptunu podoben premer, kar je skoraj 50.000 kilometrov, in tudi podobno maso.
Kroži okoli planeta plinskega velikana z maso najmanj nekaj Jupitrov, kar bi masno razmerje postavilo na podobno raven kot razmerje mas Zemlje in Meseca.

Pa kako maso ima sploh naša luna??
Resno sprašujem, kako jo lahko izračunate, če sploh ne veste iz česa je zgrajena??

Da ne govorim o Zemlji, ker je ne morete izračunat.
Da ne govorim o tem, zakaj luna ne rotira, oziroma vidimo eno in isto stran. Da ne govorimo o tem, sploh kakšne je oblika luna?

Nimate razlage, razen da ugibate na polno, še pravljice so bolj resnične od teh nebuloz, sanjačev..
mb128
# 07.10.2018 ob 00:00
arbajter
Kaj pa če si omislim še laser?
sosman
# 06.10.2018 ob 17:56
Me res zanima koliko je tu napake in če bomo kdaj to izvedeli.
_robespierre_
# 07.10.2018 ob 08:22
V trenutku, ko smo zagledali to svetlobno krivino, smo bili šokirani. Moje srce je začelo biti hitreje in kar nekaj časa sem strmel v ta svetlobni podpis. Je rekel David Kipping.

odkrivate lune in satelite. A to, da ima vesolje zacetek (kreacionizem) pa niste šokirani.
Krimsky
# 06.10.2018 ob 18:34
Za pesnike in zaljubljence zadošča ena luna …
~
… tista druga je onkraj našega izkustva.

V njeno odkritje lahko verjamemo, ali pa tudi ne, nihče pa nima na dvorišču takega teleskopa, da bi se lahko prepričal sam. A nad odkritjem smo vseeno navdušeni, ker je imenitno in izboljšuje našo samopodobo.
Nad neimenitnimi odkritji, ki škodijo naši samopodobi, nismo navdušeni. Namesto čestitk avtor naleti na silovit odpor javnosti, ki se čuti moralno dolžna braniti našo veličino, naš 'extra-special' položaj v vesolju. To se je npr. zgodilo Benjaminu Libetu ob njegovih ekperimentih, s katerimi je (mimo namena) dokazal, da možgani akcijo pripravijo prej ko se mi zanjo zavestno odločimo.
~
Poiščimo torej še kakih 5, 10 ali 15 novih lun. Od teh odkritij sicer ne bo kake posebne koristi, a vsaj ogrozila nas ne bodo … to pa je tudi nekaj … novih Libetov pa ne rabimo …
mb128
# 06.10.2018 ob 21:02
makoshark
Kot Jupiter, kot Neptun? Zanimivo! Sicer pa prvič slišim za plinasti naravni satelit.
Moji sumi, da gre tukaj za klateža so se okrepili. Kako staro pa je tisto osončje? Mislim tudi pri nas so planeti v zgodovini našega osončja že zamenjali svoje pozicije. Kot Uran in Neptun npr.. Kaj če se je pri menjavi pozicij ekso Neptun preprosto ujel v gravitacijsko polje ekso Jupitra?
Ne vem no, a sploh imamo kakšne kriterije da lahko Luni sploh rečemo Luna? Mislim glede na velikost, maso.
Smatram pa bomo tukaj morali določene stvari redifinirati tako kot smo določene planete degradirali v pritlikave planete.
arbajter
# 06.10.2018 ob 23:54
Vranek
S teleskopom za dva jurja si lahko tazadnjo obrišeš. Razen tega da omenjene objekte v njem zgolj vidiš, aj več od njega ne moreš pričakovati. Tudi z teleskopom za 30 jurjev ne bo bistveno boljše. Zakaj misliš,da so Spitzer, Hubble, Chandra ...v vesolju (izven atmosfere) in ne na Zemlji? In zakaj en zemeljski reflektor teleskop z zrcalom npr. deset metrov ne more dosegati tistega npr. Hubblovega, ki ima zgolj 2,4m? Atmosfera. Se ti kaj znano zdi? Dva jurja...ha, ha
Yolbe
# 06.10.2018 ob 19:07
In vsi problemi na Zemlji so s tem odkritjem rešeni....
Kazalo