Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Kepler do zdaj našel in potrdil 2.650 eksoplanetov, pričakovani novi tisoči
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 101 glasov Ocenite to novico!
Izstrelitev. Foto: SpaceX
TESS še v čakanju znotraj rakete Falcon 9. Foto: SpaceX
TESS
Ilustracija teleskopa TESS ob zvezdi in z lavo prekritem eksoplanetu. Foto: NASA/GSFC
Teleskop La Silla in Mlečna cesta
Vsaka zvezda ima najmanj en planet. Foto: ESO/S. Brunier
TESS
Teleskop TESS v laboratoriju. Foto: Nasa
39A
Izstrelitev bo s Cape Canaverala na Floridi. Foto: SpaceX
TESS
Primer neposrednega posnetka eksoplanetov. Animacija je nastala iz več let opazovanja sistema okoli mlade zvezde HR 8799. Osrednja zvezda je prekrita (koronografija), da svetloba ne zaduši objektov v okolici, torej tamkajšnjih planetov. Foto: Jason Wang/Christian Marois
Kepler
Lokacija Sonca (Sun) znotraj Galaksije. Rumeni snop je območje, ki ga je opazoval stari Kepler. Foto: Jon Lomberg/Nasa
Kepler
Histogram prikazuje število novoodkritih (potrjenih) eksoplanetov po letih. Foto: Nasa Ames/W. Stenzel; Princeton University/T. Morton

Dodaj v

Izstrelitev iskalca planetov Galaksije, vesoljskega teleskopa TESS

Novi vesoljski misiji na pot
14. april 2018 ob 14:54,
zadnji poseg: 19. april 2018 ob 01:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Iskanje planetov po domači Galaksiji dobiva nov zagon. Upokojenega Keplerja bo nadomestil vesoljski teleskop naslednje generacije, TESS, ki je bil uspešno izstreljen v orbito.

TESS je bil izstreljen na raketi Falcon 9 (SpaceX) z izstrelišča 40 na Cape Canaveralu, Florida, ZDA, ob 00.51. Po izstrelitvi je prva stopnja Falcona 9 uspešno pristala na ladijski ploščadi sredi morja. Druga stopnja je v dobri uri ponesla TESS do eliptične orbite okoli Zemlje, kjer se je satelit ločil in šel svojo pot. TESS je ob 1.53 razgrnil svoje panele sončnih celic in s tem začel samostojno delovanje.

V naslednjih tednih bo tirnico polagoma spreminjal s pomočjo šestih potisnikov, opisujejo na Nasi. Podaljševal jo bo do izrazite elipse, ki ga bo ponesla tudi mimo Meseca. Luna bo s svojo težnostjo pripomogla, da bo TESS naposled dosegel ciljno, znanstveno orbito, ki bo teleskop mimo Zemlje ponesla enkrat na 13,7 dneva. Najbolj se bo od nje oddaljil pri 373.000 kilometrih, najbolj pa se ji bo približal pri 108.000 kilometrih. Za primerjavo: Mesec je od Zemlje oddaljen 382.500 kilometrov.

Sledilo bo okoli 60 dni umerjanja instrumentov in preverjanja delovanja sistemov in šele takrat začetek opazovanj.

Izstrelitev je bila sprva predvidena za noč na torek ob 0.32 po našem času, a je splavala po vodi in bila prestavljena na danes. Vmes je SpaceX znova preveril analizo sistemov za vodenje in navigacijo rakete.

Misija spada med najzanimivejše vesoljske letos.

Posnetek izstrelitve na dnu članka


Lovec na eksoplanete
Če zvečer pogledamo v nebo in svetlobna onesnaženost ni prehuda, vidimo morje zvezd. Pri vsaki svetli piki si lahko predstavljamo najmanj po en planet. Tako kažejo statistične izpeljave iz dozdajšnjih odkritij in teza se skozi čas samo utrjuje.

Kdo ve, kaj vse se skriva tam zgoraj? Iskanje odgovora je težavno vprašanje, saj je astronomiji skozi desetletja napora uspelo potrditi obstoj nekaj tisoč eksoplanetov, torej planetov zunaj domačega Osončja.

Nov zagon bo predvidoma dala sveža misija TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite). To je vesoljski teleskop, ki bo krožil okoli Zemlje in zrl v taiste zvezde - in še kup drugih, ki jih z očmi ne zmoremo videti.

TESS bo brskal po soseščini in astronomi računajo, da bo pri tem poskrbel za zajeten nabor potencialnih za življenje prijaznih lokacij v relativni bližini. "Pričakujemo, da bo TESS odkril kopico planetov s takšno atmosfersko sestavo, da bomo v njej zaznali namige na življenje in to tudi preverili z naslednjimi generacijami teleskopov," je dejal prvi mož misije, George Ricker. Tako piše v Nasinem sporočilu za javnost.

"Zdaj vemo, da je na nebu več planetov kot zvezd. TESS nam bo odprl oči in prednje prinesel, kar je pri nekaterih najbližjih zvezdah," je izjavil vodja Nasinega sektorja za astrofiziko, Paul Hertz. Konkretno: Nasa pričakuje, da bomo čez dve leti vedeli za vsaj dodatnih 300 svetov, ki so po velikosti in masi taki kot Zemlja.

Teleskop bo dal nov zagon početju, ki je z okvaro in delno upokojitvijo prejšnjega "zvezdnika", teleskopa Kepler, na neki način zastalo. V zadnjih letih se je res potrjeval obstoj tisočev eksoplanetov, a na podlagi starih, davno zbranih podatkov. TESS bo poskrbel za nova množična opazovanja in po pričakovanjih sprožil nov plaz znanja človeštva o obstoju tam zunaj, daleč stran.

Kako bo iskal oddaljene planete
TESS bo uporabil t. i. tranzitno metodo. Strmel bo v 200.000 zvezd (50.000 več kot Kepler) in opazoval, ali se jim svetlost kaj spreminja, piše v Nasinem opisu. Če posamezna zvezda v rednih intervalih zelo rahlo potemni, najbrž okoli nje nekaj kroži in meče senco. Učinek je podoben vešči, ki leti okoli oddaljene ulične svetilke. Vešče neposredno ne vidimo, zaznamo pa povzročeno zatemnitev.

Še ena bistvena razlika s predhodnikom: Kepler je motril en sam snop, en košček neba izrazito v globino, do 3.000 svetlobnih let daleč stran. TESS-ov fokus bo širši in plitvejši. Preverjal bo zvezde do 300 svetlobnih let oddaljenosti, in to na široko. Ima štiri kamere, ki bodo pokrile kar 85 odstotkov neba. Seveda ne bo zmogel vsega hkrati, temveč bo deloval kampanjsko. Prvo leto znanstvene misije bo pokril prvo polovico s 13 sektorji južnega neba, drugo leto 13 sektorjev, ki jih vidimo s severne poloble. (In nato predvidoma misijo podaljševal, kot je to navada pri Nasinih kampanjah.)

Vsak sektor bo velik 24 stopinj in 96 stopinj. Za primerjavo: Mesec na nebu vidno zavzema polovico stopinje, torej eno devettisočinko TESS-ovega opazovalnega pravokotnika.

Osredinjal se bo na posebej svetle zvezde, do 100-krat svetlejše od Keplerjevih tarč. Dodatna svetloba lahko pomeni več informacij. Tako bodo znanstveniki prejete žarke lahko razbili s pomočjo spektroskopije na različne valovne dolžine in tako brskali za kemičnimi podpisi, ki jih elementi puščajo. Tako se bodo lahko dokopali do precej več informacij od golega obstoja kakega planeta. Določili bodo lahko maso, gostoto in tudi sestavo ozračja, iščoč sledi vode in drugih dragocenosti. Iz njih se lahko sklepa marsikaj o tamkajšnjih razmerah.

Katalog, iz katerega bo izbiral Webb
Misija je do neke mere prehodne narave in bo predvsem ustvarila katalog podatkov, iz katerih bodo nato razbrali obetavne tarče za nadaljnja opazovanja z natančnejšimi, zmogljivejšimi teleskopi. Znanstvena skupnost namreč ogromno stavi na naslednjo vesoljsko opazovalnico, naslednika Hubbla, vesoljski teleskop James Webb, ki bo predvidoma izstreljen leta 2020. TESS mu bo priskrbel dobre tarče, da ne bo izgubljal dragocenega časa. Seveda bodo priložnosti zagrabili tudi zmogljivi zemeljski teleskopi (npr. Esov ESO-v ekstremno veliki teleskop E-ELT), le da so ti omejeni z atmosfero. Ta absorbira del elektromagnetnega spektra in nekoliko popači sliko.

Tranzitna metoda ima eno bistveno omejitev. Planet najde le, če leži na isti ravnini kot tarčna zvezda in Zemlja - le tako namreč eksoplanet meče zaznavno senco v našo smer. Tako bo TESS predvidoma zaznal le manjši kos sicer bogate pogače svetov v soseščini.

Tudi skupaj s Keplerjem še vedno vemo malo
Teleskop Kepler je pripomogel k odkritjem večine danes znanih zunajosončnih planetov. Skupaj s podaljšano misijo K2 jih je napaberkoval 2.650, kar je 70 odstotkov. Skupno je danes po podatkih Exoplanet.eu 3.758 eksoplanetov, ki so v 2.808 sistemih, od tega 627 večplanetarnih.

Oba sicer opazujeta le drobcen košček Galaksije. Njen premer namreč znaša več kot 100.000 svetlobnih let, opazovano pa je praktično naš predpražnik.


Decembra še evropski kolega

Dobro dopolnilo do zdaj omenjenim bo Esin vesoljski teleskop CHEOPS, manjši in za vesoljske misije relativno poceni (50 milijonov evrov). Ta bo namreč že odkritim zunajosončnim planetom z že določeno maso izmeril še obseg, kar je pomemben podatek pri vseh nadaljnjih izračunih. Tako bodo znanstveniki vedeli, ali se pri sosednji zvezdi skriva velik, a puhast plinski velikan; ali pa manjši, a zato kot Zemlja kamnit planet. Deloval bo predvidoma tri leta. Tudi ta bo namenjen oženju kataloga za Webba, pri katerem sodeluje Esa.

Izstreljen bo predvidoma decembra letos.

Kratka zgodovina iskanja eksoplanetov
Še do leta 1988 človeštvo sploh ni vedelo za obstoj kakršnega koli planeta zunaj Osončja. O tem smo ljudje lahko le špekulirali. Tistega leta so zaznali prvi primerek, ki je danes poznan kot Tadmor. Toda odkritje je naletelo na precej dvoma v znanstveni skupnosti, ki je v detekciji razbrala dovolj negotovosti, da so ga avtorji leta 1992 umaknili. Desetletje pozneje se je izkazalo, da Tadmor obstaja: to je Jupitru podobno telo, ki je 45 svetlobnih let stran. Prva splošno sprejeta potrditev prav tako izhaja iz leta 1992, in sicer v sistemu PSR+1257+12. Prvi eksoplanet pri Soncu podobni zvezdi so potrdili leta 1995. Toda iskanje je bilo mukotrpno in je potekalo počasi. Še leta 2005 je bilo znanih le dobrih 50 primerkov. Prvi pravi plaz je prišel leta 2014 na podlagi izboljšanih metod brskanja po Keplerjevih meritvah in se še kar nadaljuje (kot je vidno v grafu desno).

Z vse hitrejšim brskanjem za eksoplaneti se je sicer v zadnjih letih nakapljal kup precej zanimivih sistemov, npr. tale domnevno "najboljši kandidat za iskanje življenja do zdaj", prav tako 40 svetlobnih let stran, pri zvezdi LHS 1140; pa zanimiva najdba pri drugi najbližji sosedi Zemlje, zvezdi Wolf 1061; ali pa sistem, ki precej spominja na Osončje, pri zvezdi Epsilon Eridani 10 svetlobnih let stran.

POSNETEK IZSTRELITVE (SpaceX )

Nasa TV


Video 1
: ESO-v video o TESS-u

Video 2: Tranzitna metoda iskanja eksoplanetov

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Partizan Miha
# 14.04.2018 ob 14:56
Aljoša, kot vedno huuud članek. Hvala.
jasej1
# 14.04.2018 ob 16:13
Zaradi Aljoše (in še ene par njegovih kolegov) je rtvslo.si zanesljivo medijski portal številka ena v Sloveniji. Hvala za zanimive in poučne članke.
G.Bruno
# 14.04.2018 ob 18:32
DrMatilda

mb128
# 14.04.2018 ob 15:05
No ja začeli smo spoznavat neposredno soseščino.
Super!
o.r.c.h.i.d
# 14.04.2018 ob 17:23
Tega jamranja, da nikoli (oziroma šele čez milijone let) fizično ne bomo dosegli planetov, ki naj bi jih s to tehnologijo odkrili, imam resnično že poln kufr. To so osnovna odkritja in kot taka bodo gotovo pripomogla k nadaljnjim odkritjem, zato je to potrebno in nujno. Vsako novo odkritje pospeši tehnologije in te ponovno omogočajo nova odkritja. Če bodo nergači karkoli v svojem življenju še doživeli, mi je popolnoma vseeno.
MatjazP
# 15.04.2018 ob 00:20
Jaz tukaj teh člankov sicer ne berem v celoti (ker jih prej preberem na space.com) ampak so gotovo super za tiste, ki ne spremljajo direktno specifičnih vesoljskih virov.

Kar me pa vedno razveseli pa so komentarji drmatilde, ramusa in podobnih padalcev.
Tega na spece.com ne srečaš prav veliko .. je pa vir obilo smeha.
Malo popestri vesolje, na svoj poseben način.
janezi
# 14.04.2018 ob 23:32
jamrači,tudi nekaterim našim prednikom na drevesih se je zdelo neumno iti na nevarna tla,na pa smo mi sedaj tu zaradi takratnih junakov.
Vongobongo
# 14.04.2018 ob 17:25
Jupiiii ;) in hvala za dober clanek ;)
Heksenšus
# 14.04.2018 ob 15:31
Slika 6 daje malo streznitve. Daleč so še vesoljski Kolumbi in Magellani.
Adi H.
# 15.04.2018 ob 07:00
Ne vem, ali bomo kdaj odkrili življenje na drugih planetih, zagotovo pa v neskončnem vesolju nismo sami.
Veliki gospod
# 14.04.2018 ob 18:10
Hvala za ta clanek, spoštovani!
Homer.
# 18.04.2018 ob 08:52
@Nikolaj
# 17.04.2018 ob 13:01
V naši galaksiji Rimska cesta ni planetov na katerem bi živela inteligentna bitja.
Sami smo.
Drugih ni, izvzemši Boga in Hudiča.
--------------------------
To pa si videl v stekleni krogli, ali sta ti prišepnila omenjena?
makoshark
# 15.04.2018 ob 20:46
@kislec
Resda pa nisem tak znanstvenik ...

Se strinjam, seveda nisi tak znanstvenik. Glede na tvoje zapise, kar sem jih prebral, si ti toliko znanstvenik, kot je recimo teologija znanost.

Nihče ne pravi, da bo TESS našel prebivalce vešč. Gre pa za napredek v tehnologiji. In v to je pač potrebno vlagati denar. Kar se pa tiče stran vrženega denarja. Denar za znanost ni stran vržen denar, ker se povrne. Brez razvoja naravoslovne in tehnične znanost bi še vedno bili v temnem veku in razlage za vse dobili v besedi bog.
makoshark
# 15.04.2018 ob 09:54
kislec
# 15.04.2018 ob 08:37

Zakaj sploh uporabljaš internet, ki je po tvoje proč vržen denar. Internet je bil namreč prvotno samo orodje, da so si znanstveniki izmenjevali informacije.
makoshark
# 17.04.2018 ob 10:44
Vongobongo
Stos je da racunajo ukrivljenost zemlje ob predpostavki , da je prfektna krogla brez napak ;)

Če bi bog ustvaril Zemjlo, bi naredil perfektno kroglo brez napak ;)
aljopaljo
# 14.04.2018 ob 20:18
kako nam je ratalo teleskop obrnit proti nebesom ali peklu mi sploh ni jasno? zagulen more bit zivet v stalnem strahu, da ti bo okoliš vzel najljubso pravlico :) Dr Matilda ti pa res mal lay off the LSD man.
Homer.
# 19.04.2018 ob 09:01
@aaa
Da je limit dosežen, se je v zgodovini človeštva vedno govorilo. Potem pa je z napredkom tehnologije postalo jasno, da je postavljen limit presežen in je nekje drugje.

Sniselnost sedanjega kot ti praviš "štetja planetov" seveda je!
Med tem štetjem se seveda tudi počasi ugotavljajo tudi temeljne lastnosti teh planetov, Torej predpogoje za nek obstoj življenja. In če se nekje ugotovijo podobne lastnosti, kot jih ima ta "kamen" na katerem živimo, se splača to malo bolj podrobno raziskati in morda tudi "prisluhniti".
Seveda ni za pričakovati nek "kontakt" v bližnji prihodnosti, z negativizmom pa ga ne bo nikoli.
Vongobongo
# 19.04.2018 ob 09:48
tuintam

Vidva z uporabnikom DrMatilda imata isti nacin zapisov , pomoje bi debata med vama bila odlicna ;)
Vongobongo
# 19.04.2018 ob 09:09
aaa

Opazujemo in stejemo planete , ker jih lahko. Ali bi ti neko novo odkritje zaklenu v omaro in pozabil nanj. Vprasanje je do katerega tehnoloskega razvoja , bi ti imel ta odkritja v omari?

Cist tko na hitro , moramo raziskovat planete. Da ko bomo zmozni letet do njih , bomo vedli do katerega planeta naj sploh letimo. Ali bi ti tko mal na slepo okoli frcal??

Aja pa ta stavek nima smisla ;

" Ampak jaz govorim iz stališča, da je podrobno raziskovanje oddaljenega vesolja enostavno doseglo svoj limit. "

Kaj je limit znanosti??? Se gdaj ustavi ali se spreminja konstantno z novimi odkritji?? Si pred 10leti , ko nismo vedeli da ti planeti obstajajo , govoril isto o limitu znanosti????
Deep_G
# 19.04.2018 ob 06:13
Sem narobe prebral pa sem kr mravljince dobil. Sem prebral, da so izstrelili TEŠ.
Vongobongo
# 17.04.2018 ob 09:13
makoshark

Stos je da racunajo ukrivljenost zemlje ob predpostavki , da je prfektna krogla brez napak ;) Pa se druge napake so ;) Flatearth ideje pa to ;)
feminist
# 16.04.2018 ob 22:10
Aljoša Masten

the real MVP.

dejansko obstaja nekdo ki ponudi vsebino tukaj gor.
Bendit
# 14.04.2018 ob 16:33
Nujno, čimprej stran od teh politikov.
makoshark
# 19.04.2018 ob 11:23
Vongobongo
tuintam

Vidva z uporabnikom DrMatilda imata isti nacin zapisov , pomoje bi debata med vama bila odlicna ;)


A ti to bereš? Oba? Dober si, meni nikakor ne znese ;)
Voly
# 19.04.2018 ob 10:39
Mišljenje, da smo v raziskovanju vesolja dosegli limit, pa res ne razumem! Kako lahko kaj takega kdo sploh napiše?
Ja, če kje nismo dosegli limit, je pa raziskovanje vesolja. Saj smo komaj pričeli s tem, mogoče res zgleda, da gre počasi in da ni napredka, toda vse rabi svoj čas, vsekakor pa tu res ne moremo govoriti o kakršnem koli limitu! Smešno, če bi tako razmišljali naši predniki, bi res še vedno čepeli na drevesih, kot je nekdo pred mano že napisal.
o.r.c.h.i.d
# 19.04.2018 ob 01:06
Res, krasen pogled za vse flat-eartherje ;-)
Vongobongo
# 19.04.2018 ob 10:01
tuintam

Mene dostikrat zbrisejo , zato zgleda da mi tega ne ocitajo ;) Sam se nesekiram , ker vem da krsim pravila foruma ;)
acoschwanz
# 16.04.2018 ob 22:30
Hvala za odličen članek!
Vongobongo
# 15.04.2018 ob 11:28
G.Bruno

Haha odlicna slikica ;)
makoshark
# 19.04.2018 ob 15:54
Homer.
Če si sami ta planet raztreščimo, nimamo nobene pravice iskati zatočišča drugje.
Druge civilizacije bi morale opraviti "deratizacijo" in nas izbrisati iz vesolja za veke vekomaj.

Nekaj drugega pa je, če bi planet morali zapustiti zaradi zunanjih vplivov .....


To je razmišljanje precej v stilu SJW :(

Vsaka vrsta je agresivna. Če ne bi bila, potem vrsta sploh nikoli ne bi nastala. Življenje se je razvilo zaradi agresivnosti, ne zaradi pacifizma. Torej agresivnost je predpogoj, da sploh obstaja življenje in da mi obstajamo kot vrsta. Prav tako mora biti vrsta dovolj agresivna, da se lahko dovolj razširi, da za vrsto lahko rečemo, da je "glavna" na planetu, kot smo recimo ljudje na Zemlji. Zato je tako stališče, kako smo ljudje samo za "deratizacijo" v osnovi zgrešeno.

Če svoje agresivnost ne bomo znali prav usmerjati ali pa si našli backup bivališča izven Zemlje, se bomo itak sami pokopali.

Druge civilizacije, če obstajajo, niso na čisto nič boljšem, kot smo mi. Če so preživele, so morala dati isto fazo za sabo, v kateri smo mi sedaj. Ti pa o deratizaciji ...
Vongobongo
# 19.04.2018 ob 14:53
shark77


"Najprej bi se morali naučiti skrbeti za lastni planet in potem iskati in raziskovati vesolje, to da ga napolnemo z smetmi in bombami ter iščemo kraj kamor bi pobegnili ni rešitev."


Imamo znanstvenike , ki raziskujejo planet in znanstvenike , ki raziskujejo vesolje. In ti bi ukinil ene , ker drugi se niso dosegli tvoje zelje do kam naj grejo z raziskovanjem. Torej vprasanje je ; kje je ta meja , ko bos ti dovolil raziskovanje vesolja ? Do kam se mora zemlja raziskat , da bos zadovoljen?? ;)
Vongobongo
# 19.04.2018 ob 14:47
mandan

Ce te nezanima , ti res ni treba gledat teh posnetkov. Pa lepo bi blo da nezalis ljudi , samo zato , ker nerazumes stvari ;)
Vongobongo
# 19.04.2018 ob 14:43
kislec

" Če bo človeštvo ogroženo, bi bila menda bolj realna možnost preživetja v oceanu (pa tudi tehnološko manj zahtevna) kot pa selitev na Mars "

A si siguren v to izjavo ?
copcop
# 19.04.2018 ob 11:49
Čestitam Elonu Musku, super izstrelitev!
Olorin
# 19.04.2018 ob 07:05
@DeepG
Ko bi ga le. Bi davkoplacevalci vsaj vedeli, da je njihov denar res sel "v luft" namesto v dolocene zepe.
Roky89
# 18.04.2018 ob 22:41
Komaj se je Ramus vsaj za vzorec umiril, pa smo fasal Matildo. Eni res ne morete preboleti resničnosti našega obstoja? Žalujem, da smo vas pustili na cedilu... :/
Vongobongo
# 17.04.2018 ob 08:32
kislec

Mogoce pa , kdo ve ;)
Vongobongo
# 16.04.2018 ob 21:55
makoshark

Ah flatearterji in njihove meritve z pitagorjevim izrekom ;)
makoshark
# 16.04.2018 ob 14:53
Vongobongo
# 15.04.2018 ob 22:49

Za kaj sploh gre? Kakšna formula za ukrivljenost krogle?
Homer.
# 16.04.2018 ob 09:10
@londoner
Če bi v iskalniki odtipkal Wiki Jon Lomberg/Nasa,
(https://en.wikipedia.org/wiki/Jon_Lombe
rg)
bi si prihranil čas za pisanje in dobil vse odgovore
Vongobongo
# 15.04.2018 ob 22:49
londoner

Formula deluje na zemlji , sam da vsakic pri poizkusu pozabite ustet se druge dejavnike, tko da za vas nedeluje ;)
makoshark
# 20.04.2018 ob 13:15
kislec
... če domnevni drugi (bolj razviti) ne pridejo do nas, potem je (spet) zelo verjetno, da "pohajanje" med zvezdami ni mogoče.
Se je res tako težko sprijazniti s tem?


Zakaj bi se sprijaznili z omejitvami, ki to niso?

Morda se nam že v bližnji prihodnost obeta "pohajanje" okoli bližnje zvezde:
https://en.wikipedia.org/wiki/Breakthrou
gh_Starshot

Daenikena smo brali v OŠ. Morda zanimivo branje za osnovnošolce, ampak za odrasle ... ;)
shark77
# 19.04.2018 ob 23:09
@vongobongo, ni potrebe da se zemljo kaj dodatno razišče, samo naj se jo neha onesnaževat in uničevat
@makoshark, tudi če bi našli nek planet za hitri izhod v sili v primeru jedrske vojne, bi se tja umaknili samo tisti ki bi vojno zakuhali
makoshark
# 19.04.2018 ob 21:07
Homer.
Homo Sapiens je edina vrsta ki je sposobna samo sebe uničiti hote in z zavedanjem iz "čistega mazohističnega užitka" (pa kakršnikoli da so ob tem "objektivni" razlogi)

To samo pomeni, da smo sposobni in agresivni. Oboje je sploh predpogoj, da se razširiš po celem planetu in da si prevladujoča vrsta. Imaš še kakšen pomislek? Vse kar naštevaš je samo potreben pogoj za tako vrsto, k lahko dominira na planetu.

BTW, ne gre samo za prehranjevalno verigo, gre za razširjanje svojih genov znotraj genskega bazena. Tu je pa v igri vse, od hrane do prostora, vse je omejeno.
Vongobongo
# 19.04.2018 ob 14:55
kislec

Ta vic je drugac zelo daljsi , ce ga poves v manj k uri , si ga slabo povedal ;p
Homer.
# 19.04.2018 ob 14:13
@makoshark
Če si sami ta planet raztreščimo, nimamo nobene pravice iskati zatočišča drugje.
Druge civilizacije bi morale opraviti "deratizacijo" in nas izbrisati iz vesolja za veke vekomaj.

Nekaj drugega pa je, če bi planet morali zapustiti zaradi zunanjih vplivov .....
makoshark
# 19.04.2018 ob 13:58
shark77
Najprej bi se morali naučiti skrbeti za lastni planet in potem iskati in raziskovati vesolje, to da ga napolnemo z smetmi in bombami ter iščemo kraj kamor bi pobegnili ni rešitev.

Najprej bi morali poskrbeti za še eno lokacijo, kjer bi človeštvo lahko preživelo. Kot backup, če na Zemlji zagusti, kar se lahko s kakšno nuklearno vojno zelo hitro zgodi.Seveda, če nam je v interesu, da naša vrsta preživi še nekaj časa.
DrMatilda
# 19.04.2018 ob 00:59
Zelo lepo, gledam posnetek v živo in opazujem števce ob ekranu, raketa popešuje 100 km/h, v eni sami sekundi, kar je zelo dobro.
mihajloo
# 18.04.2018 ob 23:46
ZAKON!
makoshark
# 16.04.2018 ob 22:07
Vongobongo

In katera formula "ne dela".
Kazalo