Uredniški izbor
Starostniki
Starejši so bolj kot neformalnih bivanjskim skupnostim naklonjeni bivanju skupnosti, ki ga ponuja institucija, pa naj bodo to oskrbovana stanovanja ali pa domovi za starostnike. Za takšen korak se lažje odločijo tudi zaradi tega, ker jim bivanje v formalnem okolju pomeni varnejšo rešitev. Foto: BoBo
Pri nas neformalne bivanjske skupnosti ne zaživijo tudi zaradi dejstva, "da je kar 89 odstotkov starejše populacije lastnikov nepremičnine". Na nepremičnino so kljub pogosto visokim stroškom vzdrževanja in neprimernosti za bivanje starejših precej navezani.
 Alenka Ogrin, ZDUS
Starostniki
Bivanjske skupnosti starejših so po besedah Alenke Ogrin namenjene za samostojne in aktivne starejše. Foto: Pixabay
       Jeseni bo podan v javno obravnavo nov stanovanjski zakon, ki bo vključeval tudi nove oblike bivanja, in sicer skupnosti za starejše in skupnosti za mlajše.       
 Ministrstvo za okolje in prostor
Starostniki
V nasprotju z bivanjem v oskrbovanih stanovanjih so neformalne skupnosti finačno dostopnejše, zaradi nižjih stroškov je namreč mogoč kar precejšen prihranek. Foto: Pixabay
Starostniki
S prehodom v bivanjske skupnosti se starejši pogosto ognejo osamljenosti in si izboljšajo kakovost življenja. Foto: Pixabay
Partnerji projekta Sobivamo so poleg Ministrstva za okolje in prostor še Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ZDUS, SSRS, Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter združenja lokalnih skupnosti (Združenje mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije).

Dodaj v

"Pri nas med staranjem v lastnem domu in v domu za starejše ni dosti druge izbire"

Smo na staranje v Sloveniji pripravljeni?
28. maj 2018 ob 06:49
Ljubljana - MMC RTV SLO

Sobivanje lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, saj so starejši v bivanjskih skupnostih manj osamljeni, olajšajo si vsakodnevna opravila in znižajo stroške. Čeprav so takšne skupnosti v tujini nekaj vsakdanjega, pri nas ne zaživijo, eden od razlogov je tudi ta, da so starejši pri nas na svojo nepremičnino precej navezani.

Vse starejše prebivalstvo je realnost večine zahodnih držav, Slovenija pa pri tem ni nobena izjema, slovensko prebivalstvo se stara celo hitreje od povprečja EU-ja. Ker postajamo družba starejših, se kmalu ne bomo več mogli izogibati problemom, povezanim s tem. V prihodnosti bodo tako neizogibne spremembe na področju socialnega varstva, stanovanjske politike in zaposlovanja. Spremembe bodo zagotovo nujne tudi na področju bivanja.

"Pri nas med staranjem v lastnem domu in v domu za starejše ni dosti druge izbire," je obstoječe stanje na področju bivanjskih razmer starejših pojasnila Alenka Ogrin iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS). V zadnjih letih se gradi vse več oskrbovanih stanovanj, ki so sicer ena od vmesnih oblik bivanja, a v Sloveniji "pogrešamo druge skupnostne oblike bivanja starejših v prilagojenih objektih, predvsem za aktivne in samostojne starejše." Torej sobivalne skupnosti, v katerih starejši "lahko neodvisno in samostojno živijo vsak zase in obenem skupaj. Po želji se družijo in si po potrebi pomagajo."

"Ni nam treba izumljati tople vode" – zgled so nam lahko sosednje države
In kako vzpostaviti takšne skupnosti? Alenka Ogrin odgovarja, da je načinov in modelov delovanja takšnih skupnosti veliko, za zgled pa so nam lahko tudi bivanjske skupnosti, ki so se vzpostavile v sosednjih državah. "Na Dunaju v večjih prilagojenih najemnih stanovanjih v lasti občine starejši sobivajo v gospodinjskih skupnostih: vsak ima svojo sobo, ki jim zagotavlja zasebnost, delijo pa si večje skupne prostore - kuhinjo z jedilnico, dnevni prostor, knjižnico, pralnico, shrambo ... Sami se dogovarjajo za skupne dejavnosti, obroke in čiščenje," enega od načinov sobivanja opiše Ogrinova.

Vse več pa je tudi neformalnih pobud, ko "se skupina znancev v zrelih letih odloči za skupno bivanje, kupijo ali najamejo večjo nepremičnino, jo prilagodijo za potrebe staranja, si sami postavijo hišni red, si med seboj pomagajo in delijo stroške. V Španiji starejši ustanavljajo stanovanjske zadruge, ki so se izkazale za imenitne alternative bivanja v starosti." A po besedah Ogrinove nam v Sloveniji "ni treba izumljati tople vode, največ praktičnih napotkov lahko pridobimo iz že delujočih modelov (so)bivanja starejših, tako v tujini kot pri nas, kjer od leta 2017 je deluje gospodinjska skupina v Davči."

Za koga so primerne sobivalne skupnosti?
Alenka Ogrin ob tem opozarja, da so oblike sobivanja primerne "za samostojne in prilagodljive starejše, ki so jim blizu ideje medsebojne pomoči, solidarnosti in si na ta način želijo izogniti osamljenosti in izboljšati kakovost bivanja v starosti." Ko starejši obnemorejo in je potreba po oskrbi večja, "si stanovalci lahko priskrbijo oskrbovalko in si delijo stroške zanjo, ali pa preidejo v institucionalno oskrbo."

Pri nas kljub prednostim, ki jih prinašajo, neformalne bivanjske skupnosti ne zaživijo. To gre pripisati tudi dejstvu, "da je kar 89 odstotkov starejše populacije lastnikov nepremičnine". Na nepremičnino so kljub pogosto visokim stroškom vzdrževanja in neprimernosti za bivanje starejših precej navezani. Precej drugače je na Dunaju, kjer je po navedbah Ogrinova dobra polovica stanovanj najemnih. "Starejšim najemnikom je tako lažje zamenjati navadno z njim prilagojenim stanovanjem, saj niso obremenjeni z lastnino in dediči." Starejši bi se za različne oblike sobivanja lažje odločali tudi, če bi obstajalo več preverjenih alternativnih možnosti bivanja, "tako pa, tudi zaradi pregovorne slovenske navezanosti na lastno nepremičnino, starejši pogosto obtičijo v neprimernih stanovanjih."

Starejši bolj naklonjeni preizkušenim rešitvam
Ker so starejši pogosto tudi ena od finančno najranljivejših skupin, je za mnoge bivanje v oskrbovanih stanovanjih prevelik finančni zalogaj. Pri neformalnih oblikah bivanja pa je zaradi nižjih stroškov bivanja mogoč precejšen prihranek.

Po drugi strani pa se v nekaterih primerih vzpostavi vprašanje dolgoročnosti takšnega bivanja, Ogrinova pojasnjuje: "Če se na primer starejša oseba preseli v hišo k prijateljici in se dogovorita za delitev prostorov, gospodinjskih opravil in stroškov, je takšna rešitev dobrodošla za obe. A po drugi strani, kaj se zgodi, ko lastnica hiše umre? Kako se bodo odločili dediči? Se bo morala sostanovalka izseliti in na stara leta ponovno reševati svoje stanovanjsko vprašanje?" Ogrinova opozarja, da je treba takšne okoliščine predvideti vnaprej in jih tudi ustrezno reševati.

Morda so starejši tudi zaradi tega, da se izognejo morebitnim zapletom, bolj naklonjeni bivanju v skupnosti, ki ga ponuja institucija. Do takšnih ugotovitev je prišel tudi ZDUS med pogovori s starejšimi, ki so poudarili, da jim bivanje v formalnem okviru pomeni varnejšo rešitev. Kakor koli se starejši odločijo, pa Ogrinova zagovarja "povečanje sklada najemnih stanovanj za starejše, saj si večina na stara leta ne želi naprtiti nove lastniške nepremičnine."

Varna oddaja za starejše neprimerne nepremičnine
Da je stanovanjska problematika res "vroča tema", potrjuje tudi projekt Sobivamo Ministrstva za okolje in prostor (MOP), s katerim so se odločili okrepiti politike za starejše. "V okviru projekta Sobivamo je MOP, skupaj s partnerji projekta, v 11 mestnih občinah po vsej Sloveniji pripravil dogodke, na katerih so predstavili modele sobivanja, izkušnje in ideje, prav tako pa so zbirali odzive zainteresiranih," so pojasnili na ministrstvu, kjer trenutno še iščejo ustrezne modele, ki jih bodo preizkusili v pilotnih projektih.

"Prav tako pa bi nove oblike bivanja vnesli v zakon in tako zagotovili večjo varnost," so pojasnili na ministrstvu in dodali: "Jeseni bo podan v javno obravnavo nov stanovanjski zakon, ki bo vključeval tudi nove oblike bivanja, in sicer skupnosti za starejše in skupnosti za mlajše. Pilotni projekt bo vključen v enega izmed novejših projektov SSRS-ja in ga bo pripravila Delovna skupina za starejše, ki ga vodi MOP."

Tudi na ministrstvu so podobno kot na ZDUS-u ugotovili, da starostniki pogosto živijo v prevelikih lastniških nepremičninah, ki so precej drage za vzdrževanje. Na ministrstvu so tako zaznali "ogromno potrebo po razvoju najemnega trga stanovanj za starejše". V to so že vključili Stanovanjski sklad RS-ja (SSRS) in Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prihodnji gradbeni projekti bodo tako usmerjeni prav v ponudbo najemniških varovanih in oskrbovanih stanovanj za starejše. SSRS se je med izvajanjem kampanje odločil ustanoviti javni servis za nepremičninsko posredovanje, ki bo starejšim omogočil varno oddajo prevelike, predrage ali starejšim neprilagojene nepremičnine in na drugi strani varen najem primernega stanovanja s hkratno ohranitvijo lastništva nepremičnine.

Stanovanjski sklad ustanavlja servis za nepremičninsko posredovanje
Na spremembe na področju stanovanjske politike se že tri leta pripravljajo tudi v stanovanjskem skladu. Vse od "sprejetja Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (ReNSP15-25) se postopno prilagajamo tej svoji prihodnji dejavnosti, ki jo načrtujemo v okviru delovanja javne najemne službe." Pojasnili so, da bo njihov servis za nepremičninsko posredovanje deloval v okviru javne najemne službe, njihova prva naloga pa bo "bo vzpostaviti povezavo in pridobiti zaupanje zainteresiranih starejših lastnikov večjih stanovanj, ki si želijo zamenjavo za oskrbovano stanovanje." Javna najemna služba bo delovala kot posrednik med lastnikom in najemnikom, stanovanja bo upravljala in jih oddajala tistim, ki izpolnjujejo pogoje, v mislih imajo predvsem družine. Najemnikom in najemodajalcem bo na voljo tudi svetovanje, pomagali jim bodo s pravnimi nasveti in vzorci najemnih pogodb.

Sobivanje bi z uvedenimi spremembami po mnenju ministrstva lahko postalo uspešen model bivanja v tretjem življenjskem obdobju, ki bi starejšim med drugim poleg varnosti omogočil tudi vključenost v družbo in aktivno staranje.

Sabina Janičijević
Prijavi napako
Komentarji
Hijena
# 28.05.2018 ob 08:20
"eden od razlogov je tudi ta, da so starejši pri nas na svojo nepremičnino precej navezani"
Ja normalno, če so pa celo življenje garali, da bi nekaj imeli...
johann
# 28.05.2018 ob 07:32
Ha, ha, zopet kvasite neke bedarije. Starejši ljudje (vsaj večina) ne bo hotela iti iz stanovanja, v katerem so mnogi živeli vse življenje. Od tam odidejo večinoma šele takrat, ko postanejo nepokretni.
garmond
# 28.05.2018 ob 09:04
Sem v sedmem desetletju svojega življenja. Ne znam si predstavljati, da bi moral zapustiti svoj dom in oditi v dom starejših. Ta moj dom mi predstavlja moje življenje, spomine, na rojstvo mojih otrok in njihovo odraščanje, vse kar smo preživeli skupaj, z njimi in z mojo, žal zdaj že pokojno ženo. Moj dom je del mene. Tako kot domovina.
Mladi ljudje imajo radi spremembe, starejšim pa te predstavljajo stres, zapustitev svojega doma v starosti, v katerem si živel skoraj vso svoje življenje s svojimi najdražjimi, pa je še posebej velik stres za njih.
Zato je izredno pomembno, da se v državi ustvarijo takšni pogoji, da starejši živijo čim dlje v svojih domovih, s pomočjo svojcev in družbe.
luna med oblaki
# 28.05.2018 ob 08:20
Starejši ljudje so z leti vedno manj prilagodljivi. Navezani so na svoje nepremičnine, ki so jih z velikim trudom zgradili. Dokler je človek še kolikor toliko sposoben samostojnosti, je najboljše, da je doma. Priskrbi si lahko pomoč na domu (npr. čiščenje, pospravljanje), saj to niso neki večji stroški. Kar se tiče financ, je najboljše sobivanje generacij (družinski člani si razdelijo stroške in si medsebojno pomagajo), vendar, če ni med njimi razumevanja, to ne pride v poštev.
Včasih teh problemov ni bilo. Skupaj so živele tudi tri generacije, medsebojno so si pomagali. Ljudje niso dočakali tako visoke starosti in so v večini primerov zelo hitro umrli. Danes nekateri ljudje dobesedno hirajo in umirajo tudi več let. To so dejstva, na katera vsi skupaj, sploh celotna družba, nismo pripravljeni.
HakmeD
# 28.05.2018 ob 09:26
Pri takem zviševanju meje za upokojevanje kmalu ne bomo več potrebovali domov za upokojence. Iz šihta direkt v grob, je v interesu države(kapitala). Žalostno, ampak resnično.
pepar
# 28.05.2018 ob 09:32
Primerjat celotno slovenijo z enim Dunajem je pa res bedarija no.
Če že potem se primerja država z državo .
Sicer pa,v hiši ki sem jo sam gradil bom ostal dokler si bom lahko sam rit obrisal.
Oprostite izrazu vendar tako bo.
Da bi pa nepremičninarjem dal služit s stalnim menjavanjem prebivališča mi niti na konec pameti ne pride.
romanl11
# 28.05.2018 ob 09:20
Mislim eni so spet pametni zakaj s(m)o Slovenci navezani na nepremicnine.. Zato, ker druge izbire NI!!! Drzava ne gradi najemniskih stanovanj, podjetja ne gradijo stanovanj za svoje usluzbence tako kot vcasih in potem imas na izbiro placevat oderusko najemnino (v glavnem v Lj) ali pa pac kupiti lastni dom. Pokojnine so mizerne in seveda si obicajen clovek zeli zagotoviti vsaj neko varnost. Veliko si pa se lastnega doma ne more privosciti pa delajo celo zivljenje.. Drzava bo pa brez problema navrgla 1.2 mrd za oklepnike namesto, da bibkaksna stanovanja zgradila in jih za neprofitno najemnino oddajala in skrbela, da si lahko mladi ustvarimo druzine
pero-perica
# 28.05.2018 ob 13:19
delal bomo do 67 leta potem nas bodo nafilal z kalijem .pa tudi to ne bo potrebno so čakalne vrste tako dolge,da bomo prej ugasnil
zapravico
# 28.05.2018 ob 09:11
V glavnem ta naša mladina samo čaka da se tastari stegnejo,da bi pa z njimi živeli ja to pa ne,ker to je pa stresno
garmond
# 28.05.2018 ob 11:15
O kakšnih kaznih govoriš? Naš pokojninski sistem je solidaren, tudi jaz sem 41 let plačeval za takrat živeče starostnike, nikdar nisem niti pomislil, da je to kazen zame. Zdaj pa pričakujem od mlajših generacij enako.
In mimogrede, sedaj, ko sem star 62 let skrbim doma za svojo 83 letno mater in dokler bom lahko, bom skrbel zanjo, čeprav sam nisem že zdaj dobrega zdravja.
Alchemist
# 28.05.2018 ob 07:29
Samo ti dve možnosti, a alternativ na voljo je ogromno.

Ključno pa bi pri nas bilo to, tako pri starejših ali mlajših, da se končno in za vselej rešimo navezanosti samo na eno nepremičnino. To, da svoji družini zgradiš hišo in potem v njej živiš celo življenje in jo po smrti zapustiš otrokom je samo vzorec, ki je pri nas družbeno priznan in ki nam ga družba v bistvu vsili in je zato edini sprejemljiv. Zaradi tega vzorca imamo sedaj ogromno starih ljudi, ki živijo v prevelikih hišah in stanovanjih, ki jih ne uspejo vzdrževati in v katerih se počutijo osamljene. Na drugi strani pa trumo mladih, ki ne uspe oditi od doma, čeprav si to zelo želi. Situacija je skregana z logiko, samo zaradi ljubezni Slovencev do svojih nepremičnin.

Za starejše pa bi bile bivanjske skupnosti super rešitev. Pa to ne samo v na novo za to zgrajenih stavbah: dajte si predstavljat koliko imamo pri nas demografsko ogroženih območij in izumirajočih vasi. Komot bi začeli take vasi oživljat kot bivanjske skupnosti starejših (seveda z nekim servisom, ki periodično zagotavlja vse storitve, torej neke vrste trgovino, zdravnika ipd.). To bi rešilo več težav hkrati....oživeli bi podeželje, starejšim na stara leta dali zaslužen mir (ne da pol težijo v mestih ko so prireditve zvečer in ponoči) in tudi omogočili bi jim da živijo v skupnosti in ne osamljeni.
amigo
# 28.05.2018 ob 17:08
Kje so zdaj vsi doktorji ekonomije, sociologije, filozofije itd. Naj nam povejo kako naprej. število delovnih mest se nezadržno niža. Grozijo nam, da bo še huje. V banki v našem mestu so izpraznili celo nadstropje in dali v najem. Izginilo bo na tisoče delovnih mest. Nezaposleni mladi se potikajo okoli, vi bi pa daljšali delovno dobo do 67 let.
amigo
# 28.05.2018 ob 10:45
V tujini so tudi zelo popularna zaprta naselja(prebivalec mora imeti min 60+ let), ki se gradijo v okolju s ugodno klimo(V ZDA je to navadno Florida). V Nemčiji je zelo popularno, da se na stara leta preselijo na kakšno Tajski. Tam nastajajo zaprta(s varnostniki) nemška naselja. S 2 000 eur penzije živijo kot kralji.

To mora biti užitek. Plačuješ varnostnike in živiš kot v taborišču.
Simba
# 28.05.2018 ob 18:47
7up: "S 2x 2000 eur tam Par živi takšno življenje, ki ga ti še nikoli nisi in ga tudi verjetno nikoli ne boš doživel."

Kje si pa dobil 2x 2000? A ti veš kolk je v sloveniji penzija?! z 2 x 2000 imaš še v sloveniji varovana stanovanja, tako da ti ni treba it na tajsko. boš tudi imel bazen in svašta ostalega.

Pri slovenski penziji greš lahko edino v burkina faso v kakšno na pol podrto kolibo bogu za hrbrom.
Bivši uporabnik
# 28.05.2018 ob 11:42
Naš pokojninski sistem je solidaren, tudi jaz sem 41 let plačeval za takrat živeče starostnike, nikdar nisem niti pomislil, da je to kazen zame. Zdaj pa pričakujem od mlajših generacij enako.

Točno tako. +++

--------------------------------------
Slovenija na področju, ki ga obravnava članek, zaostaja za vsaj dvajset let. Res hecno, da gre tu vse tako po polžje, kot da živimo v nekakšnem mentalnem vakuumu, potem ko se nekdo spomni na dobre prakse pri sosedih, pa je to že kar senzacija. Tako kot smo na repu po zaposlovanju starejših, tako smo na repu po spodbujanju takih iniciativ iz bolj razvitih držav od Slovenije. Ne dolgo tega sem se pogovarjal z nekom, ki si je pri 60 letih starosti našel zaposlitev oz. novo kariero, če lahko tako rečem, pri tujem podjetju v Indiji. V računovodstvu. Pogodbo je sklenil za pet let, potem bo pa videl, pravi. Bojda so ga sprejeli z obema rokama, čeprav je že precej siv. Pri nas bi si moral omisliti kak hobi in se vdati mislim na počasno pešanje, saj mlajši večinoma gledajo starejše kot na nepotreben balast, s pokojnino nekaj nad petsto evrov pa bi bil itak znatno prekratek za brezskrbno življenje.
garmond
# 28.05.2018 ob 10:39
@7up
Ne ni glavno vprašanje če si pripravljen plačevati pomoč, glavno vprašanje je če si si ob teh mizernih pokojninah (po novi Janševi pokojninski reformi 2012) sploh sposoben plačevati to pomoč ali priti v dom upokojencev. Država, oziroma takratni vladajoči leta 2012, so nove upokojence dobesedno obkradli, sklatili so jim pokojnine na 57%, zato naj zdaj politika poskrbi za te obubožane starejše, ko bodo nesposobni skrbeti zase.
7up
# 28.05.2018 ob 17:55
zeuss-zeng

Če bi kdaj pomolil svoj nos ven iz svoje vasi, bi mogoče nehal pisati takšne nesmisle...

Na Tajskem je povprečna plača cca 300 eur - sem spadajo tudi zaosleni v Turizmu, IT, Zdravstvu in JS. Minimalna plača znaša 160 eur - toliko navadno zasluži pomožno osebje.

S 2x 2000 eur tam Par živi takšno življenje, ki ga ti še nikoli nisi in ga tudi verjetno nikoli ne boš doživel.

Nekatere okoliške državo, so še bolj poceni.
zeuss-zeng
# 28.05.2018 ob 16:03
"Pri nas med staranjem v lastnem domu in v domu za starejše ni dosti druge izbire"
--------------
aha , zdaj pa naj bi deodatno še sofinancirali nevladne neprofitne organizacije , ki so tako ali tako le krinke za profit ....
nonparel
# 28.05.2018 ob 11:04
Ob naših nizkih pokojninah jaz to pomoč starejšim vidim predvsem kot javna dela, kjer bi lahko aktivirali del armade naših brezposelnih.
To kar pa je napisal @7up pa je brez veze, to lahko pride v poštev le v bogatih državah in še to za tiste bolj situirane. ZDA pa mi raje ne omenjaj glede tega, tam je poskrbljeno za starejše bogataše, za ostale starejše pa je prava mizerija. Sicer pa večina upokojencev ima pri nas nizke pokojnine in zato ta ameriški neoliberalni sistem "skrbi" za starejše za nas ne bi pomenil nekih dobrih rešitev za starejše.
7up
# 28.05.2018 ob 11:03
@garmond

zato naj zdaj politika poskrbi za te obubožane starejše

Pokojninska blagajna je že sedaj cca 1 miliardo v minusu. To je znesek, ki ga sedaj posredno mladi plačujejo. Vi bi jim naložili še dodatno kazen?

No kakorkoli, še vedno imate nepremičnino. Nanjo lahko vzamete hipoteko in plačate pomoč. Po vaši smrti je iz tega naslova poplačana banka, vaši dediči pa dobijo razliko.
Simba
# 28.05.2018 ob 18:57
@nonparel: ne samo to, kr upošteva 2 x 2000... kot da ne more nekdo prej umret...
samogledam
# 28.05.2018 ob 15:44
kaj vi mislite da je skrb že za enega, kaj šele za šest starostnikov v hiši lahko delo ? ob vseh položnicah, nabavi, zdravniški oskrbi, kuhanju, pranju, likanju, k temu prištejemo še aktivnosti za družabno in veselo počutje, reševanje konfliktov med starostniki, trma in zavist, prerekanje, res koga zanima da bi se žrtvoval pri 50 letih za plačilo 1.200€. Vi kar sanjajte, realnost je drugačna...Črni les so uničili zlobni jeziki.
7up
# 28.05.2018 ob 11:13
nonparel

Ne, ne gre za bogataše. Navadno tej še naprej živijo v svojih vilah s vso pripadajo "služinčadjo"

V ZDA se v taka naselja seli sredni sloj potem, ko prodajo svojo družinsko hišo. Razliko porabijo za zdravstveno oskrbo in pa življenje.
ZRC
# 28.05.2018 ob 09:41
@garmond
Zelo lepo napisano.
dilEma
# 29.05.2018 ob 16:40
Sabina Janičijević, vaš članek nima smisla, dokler ne zapišete tudi naslova, kamor naj se "prizadeti (beri= zainteresirani)" starostnik obrne.
Kje ste se učili novinarstva? Ali novinarstvo izključuje podrobno obveščanje o zadevah, ki se jih je novinar odločil opisati?

Kar pa zadeva preudarjanje in tehtanje pri odločitvi: ostati doma in koristiti bonitete domače oskrbe, naj povem le, da je oskrba v domu (baje elitnem) pri mojih starših znašala ca 2.000€. Ko nista dobila pričakovane oskrbe in tudi ne zdravstvenih uslug (mama je na kapljice za oči, ki jih je potrošila, čakala 14 dni, pri čemer je bila lekarna v sosednji ulici, le kakih 100 m oddaljena od doma), sta se odločila oditi domov v t.i občinsko oskrbo.
Zdaj prihaja oskrbovalka 2x/dan po 1 uro na dom, oskrbi oba, počisti hišo,opere in zlika perilo... opravi pač vse, kar potrebujeta, le nakupovanje opravi z njima skupaj družina 1x/teden, po malenkosti zmoreta še sama v bližnjo trgovino. Kosilo jima pripeljejo na doma.

In vse to razkošje ju stane ca 450€/mesec: tako rekoč drobiž v primerjavi z višino cene oskbnega meseca za oba v domu. In sta srečna, ker sta doma, ko je zapisal @garmond.

Zato naj ustrezne službe poskrbijo za dobre oskrbovalke na domu, za primerno dostavo hrane in za možnost ustrezne patronažne službe na domu, pa bo za večino starostnikov dobro poskrbljeno. Večina starostnikov ima bližnje, ki jih obiskujejo, kolikor je v njihovi moči in so tako deležni tudi ljubezni. Navsezadnje so jo tudi samo vsa ta leta dajali njim.

Na ta način bodo mlajšim omogočili delovna mesta (oskrbovalke, patronažna služba, dostava hrane - vsega tega je premalo!), starostnikom pa, ki so navezani na svoje domače okolje, nadaljnje prijazno uživanje let, ki so še pred njimi.
Strošek za to udobje pa bo neprimerljivo nižji kot pa oskrba v domu.

@garmond - popolnoma se strinjam z vami. Kdor pa govori o Kaliforniji, Tajski, Mallorci ali Antaliji (to so znani otoki za naselja evropskih starostnikov), naj pa kar gre tja...
In dr. Matilda, vse to nima zveze s karmo.. kot nima s karmo zveze noben pravoveren Slovenec. bla bla
esspero
# 28.05.2018 ob 23:22
7up@ Je lepo jasno napisal vi pa mu sprevračate besede kar je nizkotno.! Razlika v zdravstvenih storitvah na Tajskem ali v Nemčiji ter odsotnost družinskih članov je težka odločitev starejših in starih.Pri nas je v večini dobro preskrbljeno saj razliko za oskrbo v domu pokrije občina oz socialna.
7up
# 28.05.2018 ob 18:02
Poglej si cene nepremičnin za referenco

Link

Link 2
zapravico
# 28.05.2018 ob 17:11
Kapljice Haldol delajo čudeže
zeuss-zeng
# 28.05.2018 ob 16:12
7up
Gre za velika naselja mini vil s bazeni ob morju v krajih, kjer se temperatura skoraj nikoli ne spusti pod 10 stopinj celzija s vrhunsko zdravstveno in podporno(čiščenje, kuhanje, pranje....) oskrbo.
-----------------
lažeš kot pes teče , predvsem v višini mesečnega ,,prispevka ,, vile z za bazeni itd .... dejstvo je da se za 70 $ na dan nihče tam še sprdne ne in ne nakladaj stvari ki so nemogoče . Sicer pa ameriški ,,ambasador ,,is waiting for you ....
dilEma
# 20.06.2018 ob 10:22
Ne bom se spuščala v razpravo o tem, kako in kaj je bolje za starostnike, ker imam osebno izkušnjo, ki sem jo opisala že v prejšnjem komentarju.

Edina rešitev za premnoge, ki želijo ostati doma, je: okrepiti službe za oskrbovanje na domu in v njih zaposliti DOBRE oskrbovalce ter za ta namen tudi podeliti koncesije[/b].
Morda ob tem tudi podeliti koncesije za dostavo kakovostne hrane (glavnega obroka): moji starši imajo dostavo hrane na dom in za en obrok - ki zadostuje za dve osebi - plačata le nekaj 10 centov manj kot 5€. Za vsak obrok si lahko sproti in dnevno izbereta, kaj bosta naročila.

Njune oskrbovalke na domu (občinska služba) pa so perfektne in požrtvovalne - vse, kar jih prosita, jima opravijo - kot sem že napisala, jim pri tedenskih nakupih pomagamo svojci, male nakupe opravita sama v bližnji trgovini.
Celotna oskrba za 2 osebi ju tako stane mesečno med 400-450€, kar je pri dveh pokojninah še sprejemljivo. Sprejemljivo bi bilo tudi, če bi nekaj manjši znesek morala poravnavati ena oseba...
In za to ni treba ostarelih svojcev odložiti v tujini. Tudi se ni treba zavzemati za evtanazijo ipd...

Na žalost pa takih ugodnosti DANES ne morejo uživati VSI, ki bi to želeli, saj je čakalna doba na tovrstne občinske usluge nemalokrat predolga (čakanje pri starostnikih ne bi smelo trajati niti en teden!!), kajti vse te službe so kadrovsko podhranjene, pa tudi v nekaterih občinah niso dovolj kakovostne.
Zato bi bilo treba okrepiti te službe, podeljevati koncesije ipd... Na ta način bi marskikatera brezposlena oseba dobila službo. Seveda je treba tem ljudem ponuditi strokovno pomoč, izobraževanje in (!) nadzor.
Če bo za VSE starostnike, ki želijo ostati doma, poskrbljeno na ta način, bo lahko naša družba v veliki meri brez slabe vesti rešila ta problem.

Vendar: dokler bo resorja za družino in delo ter zdravstvo vodila levica, ne vem, če bo to izvedljivo. Levico vse bolj kot rešitev za starostnike zanima evtanazija, "enake možnosti" in podobne liberalistične vrednote.
V zdravstvu so že "ukinili" koncesije in s tem na tiho in latentno hinavsko razlastili številne zdravnike, ki so investirali v svoje ordinacije, ki jih bodo morali ob upokojitvi izročiti javnim zavodom. A to je že druga tema.

Res se sprašujem, kdaj bo Slovenija to (in podobne težnje) spregledala...
neviden
# 30.05.2018 ob 18:41
Govori se povsod , da so stari breme državi in mladi generaciji , sramota. Tudi današnji mladi bodo stari ?????. Komu bodo oni breme , se ne mislijo na to.
7up
# 28.05.2018 ob 19:25
4000 eur je nekje povprečna mesečna renta Para, ki je prestavnik srednjega razreda v Nemčiji. Na Danskem ali Luxembourgu je ta znesek nekje med 6000-8000.

Ste pa nekateri očitno močno funkcionalno nepismeni. Napisal sem, da s tem zneskom Nemški par živi kakor 2 bogova. V varovanem stanovanju niti približno, ne dobite enako raven storitve. Omenil sem pač eno možnost več za kvalitetno preživljanje jeseni življenja. Sploh pa kdo pravi, da je potrebno iti na Tajsko....

nonparel
Ali imaš čas razmišljati o slovnici med opravljanjem, monotonega dela za drobiž?
7up
# 28.05.2018 ob 09:48
Žal je večina teh ljudi s svojim življenskim projektom(gradnjo pre-dimenzioniranih hiš) žal pozabila živeti svoje življenje. Ker so v mladosti svojo energijo vlagali nekam drugam, pogosto nikoli niso uspeli zgraditi ustrezne vezi s otroki. Le-ti so že zdavnaj zapustili skupno prebivališče, ali pa so zaradi pamanjkanja financ(kar je na nek način tudi posledica njihovega zanemarjanja v mladosti) prisiljeni v neko obliko sobivanja.

Glede samih "rešitev". Le teh je veliko, vendar vse tudi veliko stanejo. Pomoč na domu je tudi dobra zadeva, vendar že osnovna pomoč zelo kmalu pomeni dodaten strošek v višini 500 eur na mesec. Ta strošek lahko naraste hitro tudi na 2000+ eur mesečnih.

V tujini so tudi zelo popularna zaprta naselja(prebivalec mora imeti min 60+ let), ki se gradijo v okolju s ugodno klimo(V ZDA je to navadno Florida). V Nemčiji je zelo popularno, da se na stara leta preselijo na kakšno Tajski. Tam nastajajo zaprta(s varnostniki) nemška naselja. S 2 000 eur penzije živijo kot kralji.
zuzu
# 31.05.2018 ob 13:12
Problem pokojnin v Sloveniji je predvsem, da ima vecina ljudi samo prvi pokojninski steber, kar pa tudi na Zahodu ne zadostuje za dostojno življenje. Z vlaganjem v 2. in 3. pokojninski steber (skladi, varcevalni racuni) se pa da pokojnino zelo popraviti in tako ni problema v starosti. Pojdite pogledati na Zahod (npr. Švica), kjer pokojnina funkcionira na ta nacin. Upokojenci, ki imajo lastne nepremicnine pa ko pride cas, le-te nemalokrat prodajo, da si lahko financirajo dom ali pa varovana stanovanja.
7up
# 28.05.2018 ob 11:28
garmond

Verjetno ni potrebno bit preveč inteligenten, da bi se zavedali, da imamo zelo velik problem, če se število upokojencev približuje številu delovno aktivnih prebivalcev.

Skandinavske države imajo že eno ali celo dve desetletji postavljeno na 67 let. Kdaj se se vi upokojili? Drugo problem so otroci. Predvidevam, da ste imeli najmanj 3 otroke, kateri imajo vsi sedaj po 3+ otrok?

Ker smo slovenci zelo občutljivi na dvig starosti upokojevanje, je žal edina alternativa zniževanje novih pokojnin. V vseh nasprotnih primerih postane stanje nevzdržno.
7up
# 28.05.2018 ob 09:51
garmond

Glavno vprašanje je, če ste pripravljeni plačati pomoč, ki bi vam omogočala življenje na domu, če(ko) ne boste mogli več skrbeti sami.
7up
# 28.05.2018 ob 11:09
amigo

Gre za velika naselja mini vil s bazeni ob morju v krajih, kjer se temperatura skoraj nikoli ne spusti pod 10 stopinj celzija s vrhunsko zdravstveno in podporno(čiščenje, kuhanje, pranje....) oskrbo.
Sorrento
# 28.05.2018 ob 09:02
Javna služba nepremičninskega posredovanja!?! Prepustite trgu, saj je že dosti (tudi dobrih) agencij.

To je čisti komunizem leta 2018, ko se bo na stroške nas, davkoplačevalcev, država šla posel, ki pritiče zasebnikom!!!
DrMatilda
# 28.05.2018 ob 08:20
Neumnost, pri nas trpijo samo državljani tretjega razreda, pod posebno zaščito države, ki jim je uspelo nekako dočakati pozno starost.
Največji razlog osamljenosti je karma, ker se skozi življenje nič ne razčisti in nobene krivice nikoli ne popravijo, ker je najlažje služiti aparatu in živeti na račun tuje nesreče, potem mora biti tudi starost zlagana, ker do smrti ne morejo nikomur zaupati
johc
# 28.05.2018 ob 11:10
hudo je poslušat Slovence o navezanosti na nepremičnine, zato je tudi toliko stvari narobe v Sloveniji, boj za dediščino, hiranje ob 300m2 velikih hišah, ali 100m2 mestnih stanovanjih, hkrati mladi brez stanovanj (ni več kakega novega Jazbinška) medgeneracijsko smo z odnosi sploh daleč od razvitega sveta, dober primer sobivanja imajo v nekaterih severnih državah manje enote domovi sobivanjske enote npr. v ulici, kjer si živel celo življenje (tam poznaš ljudi, okolico...) pa problem varstvenih dodatkov ipd. mislim da bi veliko rešil pameten davek na nepremičnine npr. kar je več od 50-60m2 na osebo je luksuz, ki se obdavči...to bi bila neke vrste prisila za prodajo mlajšim po malce bolj dosztopnih cenah, govoriti o navezanosti neke osebe na dogodke sobe ipd. a v tujini se pa lahko odlepijo...naj pa prodajo pol hiše, eno nadstropje ipd...
zapravico
# 28.05.2018 ob 08:38
Edina pametna rešitev je da starejši ljudje kupijo stanovanja v domu upokojencev,so torej lastniki,po smrti pa to stanovanje lahko oddajajo naprej njihovi nasledniki to svoje upokojitve
Kazalo