Uredniški izbor

Poudarki

  • Solidarnost
  • Integracija
  • Mednarodna zaščita
  • Migracije
V Sloveniji še nimamo enklave, bodisi afganistanske, somalske ali pakistanske itd., skupnosti, zato si velika večina prosilcev za mednarodno zaščito želi naprej v Francijo, Nemčijo, na Švedsko ... Foto: Reuters
Majhne države imajo lahko več moči, če imajo verodostojno držo na področju človekovih pravic, kamor spada tudi nasprotovanje vojnam, je dejal sociolog Sašo Gazdić, ki je doktoriral s temo o nasilju v družbi. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Balkanska prebežniška pot se znova krepi (na fotografiji skupina prebežnikov v Srbiji). Foto: Reuters
Vodja azilnih domov Katarina Štrukelj je pojasnila, da je letos med 80 in 90 odstotki prosilcev za mednarodno zaščito pred koncem postopka "odšlo" iz Slovenije. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Azilni dom ni zapor, velja podoben sistem kot v dijaškem domu. Na recepciji se sicer vedno identificirajo, tako da v vsakem trenutku vemo, kdo je v azilnem domu. A osebe lahko prosto odidejo ven, po nakupih, na ogled kakšne predstave v mesto in se potem enostavno nikoli več ne vrnejo.       
 Katarina Štrukelj o prosilcih, ki enostavno "odidejo"
Velika večina prebežnikov sicer v Sloveniji sploh ne želi ostati, saj si želijo drugam, predvsem v države, kjer so že njihovi prijatelji in sorodniki. Foto: Reuters
       Za nas, ki se ukvarjamo z integracijo ljudi, ki prihajajo v naše okolje, je pomembno, da so to ljudje, brez pomisleka o tem, kaj je razlog njihovega prihoda. Če želijo ostati pri nas, se morajo kulturno integrirati, ne glede na njihov status. Lahko so begunci, ekonomski migranti, lahko so prišli sem, ker so se zaljubili ali pa iz čisto tretjega vzroka. Bistvo je, da jim damo možnost, da se izrazijo, da spoznajo našo kulturo ter da povedo svojo zgodbo. To je za ljudi z več socialnega kapitala lažje, za ljudi, ki so pobegnili iz nemogočih razmer, pa težje. Država mora takšnim ljudem pomagati, ker sicer jim hitro lahko pomagajo kakšne druge organizacije, ki jim kohezija družbe ni nujno v interesu.       
 Sašo Gazdić o integraciji
Pravilno zastavljen integracijski model je ključ do uspešne kulturne integracije prebežnikov in njihovo vključitev v družbo. Foto: Reuters
       Francija ima poseben model, po katerem so, na krilih gesla francoske revolucije liberte, egalite, fraternite (svoboda, enakost, bratstvo) vsi državljani Francozi, kar naj bi na deklarativni ravni vsem državljanom omogočilo popolno enakopravnost. Vendar v praksi vidimo, da so cele mestne četrti prepuščene drugim kulturam, ki jih zaradi prej omenjenega načela ne prepoznajo kot drugačne. Mislili so, da se bo integracija zgodila samodejno, če bodo vse obravnavali kot Francoze, s tem so zanikali realnost. Zaradi tega imajo v družbi problem, ki ga trenutno mukoma rešujejo. Podobno se je zgodilo tudi na Nizozemskem, kjer so nastale soseske, kamor si še policija več ne upa. Ta njihov model je pripeljal do posebnega problema, ki ga pri nas nimamo. V Sloveniji ne obstajajo takšni geti, naš sistem je bil drugačen in uspešnejši.       
 Sašo Gazdić o neuspelem francoskem modelu
VIDEO
Na svetu že 68 milijonov...
VIDEO
Obeležujemo 18. svetovni...
VIDEO
Dan beguncev

Dodaj v

Svetovni dan beguncev: "Ljudi obravnavajmo kot ljudi, ne pa kot nezaželene naravne pojave"

20. junij - svetovni dan beguncev
20. junij 2018 ob 06:55
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Če želijo ostati pri nas, se morajo kulturno integrirati, ne glede na njihov status. Lahko so begunci, ekonomski migranti, lahko so prišli sem, ker so se zaljubili ali pa iz čisto tretjega vzroka," je dejal sociolog Sašo Gazdić. Danes zaznamujemo svetovni dan beguncev.

Množične migracije ljudi na planetu Zemlja so in bodo v 21. stoletju ostale stalnica, ker niso odvisne zgolj od političnih sporov in vojn, ampak gre tudi za podnebne begunce, ki bežijo pred sušo. "Slovenija ne bo mogla obrniti gibanj migracij in podnebnih sprememb, lahko pa sodelujemo v vseh mednarodnih politikah, ki bodisi geopolitično bodisi okoljsko prispevajo k rešitvam vprašanja migracij v prihodnje, in se hkrati prilagajamo migracijskim gibanjem ter kreiramo ustrezne politike," je za MMC ob 18. svetovnem dnevu beguncev ob robu posveta v sklopu projekta Med nami in z nami pojasnil sociolog Sašo Gazdić, vodja Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice na ministrstvu za kulturo.

Število beguncev se povečuje
Podatki komisariata ZN-a za begunce kažejo, da je trenutno zaradi konfliktov in preganjanj zapustilo izven svojih domov že 68,5 milijona ljudi. To je 4,6 odstotka oz. skoraj tri milijone več kot leta 2016. To je nov rekord že peto leto zapored. (vir: STA)

Vodja sektorja za sprejem in oskrbo v okviru Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj pa je za MMC ob robu posveta dejala, da se pri njih znajdejo prosilci za mednarodno zaščito, potem ko policistom izrečejo takšno prošnjo. Najprej so nastanjeni v sprejemni dom, kjer oddajo prošnjo, opravi se preventivni zdravstveni pregled, oseba je informirana glede pravic in dolžnosti v Sloveniji, nato pa jo nastanijo. Bodisi v azilni dom na Viču, kjer nameščajo vse kategorije, ali v Logatcu, kjer so nastanjene ranljivejše skupine, kot so družine z majhnimi otroki, ali pa na Kotnikovo ulico v Ljubljani, kamor nastanjajo samske moške. V azilnem domu nato čakajo na rešitev prošnje.

Stiske, s katerimi se spoprijemajo prebežniki, ki jih sprejmejo, so različne. "So zelo utrujeni, ker hodijo peš, pogosto pridejo čisto premočeni, ker prehajajo reko Kolpo, potem pa so tu še različne psihološke težave. Nekateri imajo hude stiske, ker jih doma čaka družina in so šli sami na pot, pojavlja se posttravmatski sindrom, še posebej pri beguncih z vojnih območij," je naštela in dodala, da je vedno na voljo psihiater.

Maroko, Alžirija in Pakistan
Kdo so trenutno prebežniki, ki se znajdejo pri nas? "Trenutno gre večinoma za državljane Maroka, Alžirije in Pakistana, mlajše moške, stare od 25 do 40 let. To so ljudje, ki so svojo državo zapustili iz najrazličnejših razlogov. Z njimi težav nimamo, seveda pa veliko delamo z njimi. Najprej jih poskušamo vključiti v tečaj slovenskega jezika," je odgovorila vodja azilnih domov in dodala, da jim natančno pojasnijo, kaj vse je potrebno za uspešno integracijo, če želijo nekoč samostojno zaživeti v slovenski družbi. "Pripravljamo jih tudi na to, da bo odločitev na prošnjo lahko negativna, saj so nekateri zelo razočarani," je dodala.

Velika večina sicer v Sloveniji sploh ne želi ostati, saj si želijo drugam. "Veliko jih že pri oddaji prošnje za mednarodno zaščito takoj pove, da si želijo v Francijo ali na Švedsko, razlogi pa so preprosti, večinoma gre za to, da imajo tam že sorodnike ali prijatelje," je pojasnila in dodala, da nikoli ne omenjajo, da je tam pač socialna pomoč višja ipd. "V Sloveniji še nimamo takšne enklave, bodisi afganistanske, somalske ali pakistanske itd. skupnosti," je nadaljevala.

Več kot 80 odstotkov prosilcev "odide"
Velika večina prosilcev za mednarodno zaščito sredi postopka "odide" iz Slovenije. Takšnih je bilo letos po besedah Štrukljeve kar od 80 do 90 odstotkov. "Azilni dom ni zapor, velja podoben sistem kot v dijaškem domu. Na recepciji se sicer vedno identificirajo, tako da v vsakem trenutku vemo, kdo je v azilnem domu. A lahko prosto odidejo ven, po nakupih, na ogled kakšne predstave v mesto in se potem enostavno nikoli več ne vrnejo," je pojasnila.

Projekt Med nami in z nami
Dan pred 18. svetovnim dnem beguncev je potekal posvet v sklopu projekta Med nami in z nami, ki je povezal akterje na lokalni in državni ravni pri vključevanju oseb z begunsko ali migrantsko izkušnjo v lokalno okolje. Obravnavali so pereče izzive na področju šolstva, trga dela, zdravstva, sociale in prebivanja v lokalnem okolju. Dogodek so pripravili Inštitut za afriške študije, Javni zavod Ceneta Štuparja ter Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos.

V okviru projekta je bilo do zdaj organiziranih 12 posvetov po celotni Sloveniji, Tek solidarnosti in vključevanja in dva osrednja dogodka v Ljubljani, v sredo pa bo ob svetovnem dnevu beguncev osrednja prireditev na muzejski ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja.



Drnovšek je Slovenijo usmeril na nordijsko pot
"Majhne države imajo lahko več moči, če imajo verodostojno držo na področju človekovih pravic, kamor spada tudi nasprotovanje vojnam, kar si večje države težje privoščijo, od ZDA verjetno težko pričakujemo, da se bodo obrnile v nekakšen popolni pacifizem," je Gazdić nakazal, kako bi si Slovenija lahko na parketu mednarodne politike izborila večjo težo in pomen. "Nordijske države ugled mirovnega posrednika znajo uveljaviti, tudi nekdanjemu predsedniku Janezu Drnovšku si je v svetu že uspelo ustvariti takšen ugled, kar je Sloveniji dajalo takšen status, a smo ga potem hitro izgubili," je poudaril.

Vabljeni k branju intervjuja s Sašom Gazdićem.


V javnem diskurzu vlada precejšnja zmeda okoli tega, kdo so tisti "čisto pravi" begunci, ki jim je treba pomagati, in kdo so zgolj "navadni" ekonomski migranti, ki si naše pomoči ne zaslužijo. Kako gledate na to?
To vprašanje z vidika kulturne integracije sploh ni pomembno. Za nas, ki se ukvarjamo z integracijo ljudi, ki prihajajo v naše okolje, je pomembno, da so to ljudje, brez pomisleka o tem, kaj je razlog njihovega prihoda. Če želijo ostati pri nas, se morajo kulturno integrirati, ne glede na njihov status. Lahko so begunci, ekonomski migranti, lahko so prišli sem, ker so se zaljubili ali pa iz čisto tretjega vzroka. Bistvo je, da jim damo možnost, da se izrazijo, da spoznajo našo kulturo ter da povedo svojo zgodbo. To je za ljudi z več socialnega kapitala lažje, za ljudi, ki so pobegnili iz nemogočih razmer, pa težje. Država mora takšnim ljudem pomagati, ker jim sicer lahko hitro pomagajo kakšne druge organizacije, ki jim kohezija družbe ni nujno v interesu.

Takšni so na primer verski centri, ki radikalizirajo predvsem mlade …
Sploh ni nujno, da verski centri odigrajo negativno vlogo – lahko pa jo! Vedno ko država ne odigra kakšne vloge, bodisi socialne ali kulturne, jo pač odigra nekdo drug in zapolni vrzel.

Z integracijo beguncev in migrantov imajo številne države veliko težav. Kaj delajo narobe?
Problem so neprimerne integracijske politike. V grobem je bil, do vala izpred nekaj let, slovenski model integracije precej uspešen. Ljudje, ki so se z območja nekdanje Jugoslavije v velikem številu priseljevali v Slovenijo, to je primerljivo z na primer prišleki iz kolonij v Veliko Britanijo, so se uspešno integrirali, tukaj velikih konfliktov ni bilo. V svetovnem merilu gre za primer uspešne integracije.

Zdaj smo naleteli na novo spremenljivko, ki ne bo samo trenutna, svetovne migracije se namreč ne dogajajo samo zaradi političnih razlogov in vojn, ampak tudi zaradi okoljskih pritiskov, zaradi suš, ki jih sprožajo podnebne spremembe. Gre za boj za naravne vire, za vodo, in to bo v tretjem tisočletju postalo stalnica. Pripraviti bo treba ustrezne dolgoročne integracijske politike in se s problemom spoprijeti. Dobre prakse poznamo tako iz preteklosti kot iz te zadnje prebežniške krize, ki jih lahko posnemamo. Kakšen bo učinek, se bo videlo šele na dolgi rok, saj je integracija tek na dolge proge, ki se ne zgodi v dveh letih, ampak prej v dveh generacijah.

Lahko naštejete nekaj dobrih in slabih integracijskih praks?
Francija ima poseben model, po katerem so, na krilih gesla francoske revolucije liberte, egalite, fraternite (svoboda, enakost, bratstvo), vsi državljani Francozi, kar naj bi na deklarativni ravni vsem državljanom omogočilo popolno enakopravnost. Vendar v praksi vidimo, da so cele mestne četrti prepuščene drugim kulturam, ki jih zaradi prej omenjenega načela ne prepoznajo kot drugačne. Mislili so, da se bo integracija zgodila samodejno, če bodo vse obravnavali kot Francoze, s tem so zanikali realnost. Zaradi tega imajo v družbi problem, ki ga trenutno mukoma rešujejo. Podobno se je zgodilo tudi na Nizozemskem, kjer so nastale soseske, kamor si še policija več ne upa. Ta njihov model je pripeljal do posebnega problema, ki ga pri nas nimamo. V Sloveniji ne obstajajo takšni geti, naš sistem je bil drugačen in uspešnejši.

Nemški multikulturni model pa je temeljil na ideji, da bodo delavci migranti bodisi iz Turčije, nekdanje Jugoslavije itd. potem odšli nazaj domov, a to se ni zgodilo. Šolali so jih v njihovem jeziku, niso jim dali političnih pravic, nič niso naredili glede integracije, saj so skupnosti živele ločeno druga od druge, in zdaj imajo z njimi problem, ker nočejo oditi nazaj. Nemška presumpcija je bila napačna. Da bi bil integracijski model uspešen, je treba izhajati iz realističnih predstav o tem, kaj se bo zgodilo in kaj želiš doseči.

Gre pri francoskem in nemškem modelu za nojevsko tiščanje glave v pesek?
Da. Njihova politika je takšna še dandanes.

V Sloveniji smo se s prebežniško krizo srečali leta 2015, gotovo gre za zahtevnejši izziv, kot je bila integracija priseljencev iz nekdanje Jugoslavije. Gredo slovenske integracijske prakse v pravo smer?
Korak s ponovno ustanovitvijo Urada za integracijo je bil dober in v pravo smer, ni pa zadosten. Dobro bi bilo okrepiti prizadevanja in dialog tako med različnimi državnimi resorji, kot med nevladnim sektorjem. Potrebujemo več sodelovanja, posamezne nevladne zanesenjake na terenu in posamezne resorje in institucije je treba povezati v enovit sistem za integracijo. To je bil zgolj prvi korak, čakamo naslednje.

Kje se skrivajo tisti najnujnejši pogoji za uspešno integracijo?
Osnovne bivanjske potrebe morajo biti zagotovljene, imeti morajo streho nad glavo, hrano, zdravstveno oskrbo. Tudi zaposlitev je ključna in sodi med osnovne človekove pravice, ključna pa je tudi kulturna vključenost v družbo. Če imamo en korpus ljudi, poceni delovne sile, ki je zaposlena in živi na družbenem robu, to ni nikakršna integracija, gre za enklavo znotraj družbe. Za družbo je to slabo in vedno sproža konflikte. Kulturna integracija mora biti rdeča nit vseh naših prizadevanj, drugače ne bomo uspešni. Človek se počuti kot človek, ko predstavi svojo zgodbo, ko sodeluje v gledališki predstavi ali pa zaigra na instrument. Takoj se bolje počuti, bolje pa se počutijo tudi ljudje, ki živijo okoli njega, ker ga vidijo kako igra v parku, ne pa da nanj gledajo kot na grožnjo za rešetkami.

Negativni stereotipi o beguncih se v zadnjem času prej poglabljajo, kot pa izginjajo, kaj kot družba delamo narobe?
To ni pravo vprašanje. V resnici je v slovenski družbi veliko dobre volje, veliko posameznikov počne veliko dobrih stvari na tem področju. Drugo vprašanje pa je, kako politika zlorablja osnovna človeška čustva, ki jih je zelo lahko manipulirati, za nabiranje političnih točk. Tako povzročajo težave in konflikte v družbi, ki sploh v ničemer ne pripomorejo k rešitvi problema. Če se ne bomo spoprijeli s problemom integracije prišlekov, bo ta prerastel vse meje. Na pameten način moramo migracije upravljati in tako lahko vsi pridobimo, to je lahko za družbo tudi dobro, le na pameten način se je treba lotiti zadeve.

Imate za konec ob mednarodnem dnevu beguncev kakšno sporočilo za slovensko javnost in predvsem novoizvoljene odločevalce v slovenskem hramu demokracije?
Čisto preprosto. Ljudi obravnavajmo kot ljudi, ne kot številke, kot tokove, kot nezaželene naravne pojave v smislu ujme, poplav in podobnega. Ljudi obravnavajmo kot ljudi in bo vse v redu.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
webman
# 20.06.2018 ob 07:00
Če želijo ostati pri nas, se morajo kulturno integrirati, ne glede na njihov status.

Bravo! Vsak moj istopomenski komentar je bil takoj zbrisan.
PriKoritnež
# 20.06.2018 ob 07:10
Se mi zdi, da se ta svetovni dan praznuje vsake tri mesece.
Guliarth
# 20.06.2018 ob 07:09
Ni integracije ni možnosti. Konec.
kerguelen
# 20.06.2018 ob 07:29
Zakaj neki smo dolžni sprejeti migrante iz Alžirije in Pakistana? Tam trenutno ni nobene vojne. Življenske razmere so sicer res slabše kot pri nas, ampak ali to pomeni da bomo sprejeli vseh 800 milijonov Afričanov in dobro milijardo Indijcev?
pepieinschlag
# 20.06.2018 ob 07:20
Osnovne bivanjske potrebe morajo biti zagotovljene, imeti morajo streho nad glavo, hrano, zdravstveno oskrbo. Tudi zaposlitev je ključna in sodi med osnovne človekove pravice, ključna pa je tudi kulturna vključenost v družbo.

Vedno me je zanimalo, kako bi sprejeli mene, kot »begunca« recimo v Afganistanu, Pakistanu, Iranu itd.
Bi lahko nosil oblačila, kot jih nosim sedaj, razglašal svoj ateizem, mesečno prejemal denar imel streho nad glavo, dobil zaposlitev???
ST11
# 20.06.2018 ob 07:05
... lahko so prišli sem, ker so se zaljubili, ali pa iz čisto tretjega vzroka

V tem primeru v svoji drzavi uredijo papirologijo, z veljavnimi dokumenti pridejo na mejo in po opravljenem postopku bodo vstopili v Slovenijo.

(za vse internetne teoretike, ravno zdaj urejam(va) tovrstno papirologijo za drzavljana tretje drzave, zato sem seznanjen s tezavnostjo teh postopkov, ampak se da)
Kvantni mehanik
# 20.06.2018 ob 07:17
Pravilno zastavljen integracijski model je ključ do uspešne kulturne integracije prebežnikov in njihovo vključitev v družbo.

Yeah right. Pravilno zastavljen model (karkoli naj bi že to bilo) ne more temeljiti na popolnoma odprtih mejah in uvažanju vsega, kar leze in kar gre.

Sposobnost integracije v družbo je kritično odvisna od zmožnosti, da si prišlek najde delo, s katerim se lahko preživlja. Kritična masa za vzdržnost migracij bi morala biti tam nekje okrog 70%. V nasprotnem primeru pade na družbo breme, ki lahko hitro postane nevzdržno (socialni transferji, siva ekonomija, kriminal). Koliko migrantov je v resnici dobilo zaposlitev? Pa sploh nisem omenil kulturnih razlik in vse pripadajoče problematike...
StpSorsOF
# 20.06.2018 ob 07:29
ce je dan beguncev bi bilo primerno govoriti o veliki skodi, ki se dela pojmu begunec v teh casih

ko se milijoni oportunisticnih MLADIH MOSKIH IZ NEVOJNIH OBMOCIJ odloca za namerno zavrzenje potnih listov, in ilegalnemu precenju meja VEC VARNIH drzav, da bi prisli do tiste z najvecjo socialno pomocjo in sele tam zaprosili za azil do katerega niso upraviceni.

Od kje naj te drzave jemljejo denar, za neusahljive mnozice, ki zlorabljajo institut begunca in za katerega bi v drzavah, kjer divja vojna lahko pomagali 100x vecim ljudem, ki pomoce res potrebujejo?

Seveda, je treba ilegalne prehode meja omejevati, ce tega ni, v drzavo pride neomejeno stevilo ljudi, ki ne znajo jezika, niso kvalificirani za delo, se ne morejo prezivljati in predstavljajo socialni in varnostni problem!

zakaj ni kaksne ankete, ki bi pokazala, ali ima beseda begunec pozitivno asociacijo ali ne, in kaksen bi bil odgovor se pred desetletjem
Sklonjen
# 20.06.2018 ob 07:34
Ljudi obravnavati človeško pomeni, da od njih vljudno pričakujemo, da se ob prehodu meje izkažejo z veljavnimi potnimi listinami in jim, če so veljavne izrečemo dobrodošlico za čas obiska!

Tistim, ki plezajo čez ograje ilegalno, pa je potrebno izreči ostre kazni in jih napotiti nazaj tja, kjer so se teh navad navzeli!
Sklonjen
# 20.06.2018 ob 07:38
Drži pa, da beguncev v Sloveniji praktično nimamo, niti jih ne moremo imeti, saj nobena naša sosednja država ni v vojni, torej gre izključno za ilegalce!

Ta dva pojma je zato potrebno strogo ločiti, saj posledično trpijo predvsem ljudje v stiski, ki so potrebni pomoči !
Bolek
# 20.06.2018 ob 08:03
V enem intervjuju na RTV je ena migrantka če želi ostati v Sloveniji dejala:
"No, Slovenija is poor country"
in v rokah držala najnovejši i-Phone.

Mislim, da ta ni bila noben begunka, ampak čista ekonomska migrantka.
pravaresnica123
# 20.06.2018 ob 07:27
In koliko je pri nas beguncev? In če vprašam malo drugače, koliko je takšnih, zaradi katerih bi morali mi Slovenci imeti slabo vest, da so to postali in jih posledično gostiti? Vam kar sam ponujam odgovor: 0, je pa treba ločiti begunce od vsiljevanja migrantov s strani EU, ki to počne zaradi nesposobnosti svoje politike, oz. udinjanju Nemčiji, ki je vse to zakuhala!
BatmaN
# 20.06.2018 ob 07:32
Če pridejo v masah je integracija nemogoča. Pokojni novinar RTV Gustinčič je dejal: "Bolj dlje ko si od svoje domovine, bolj jo čutiš!
Zdaj pa ga kar dajte cenzurirat![
lidu
# 20.06.2018 ob 08:21
Begunci: osebe, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ali preganjanjem
Migranti: delavci, ki delajo v tuji državi in imajo urejene papirje
Torej vsak, ki pri nas zaprosi za azil: ni ne begunec (ker je prečkal že več varnih držav), ne migrant (ker nima urejena delovne vize in ostale papirje), ampak je ile.gale.c
zamudnik
# 20.06.2018 ob 08:17
Vodja azilnih domov Katarina Štrukelj je pojasnila, da je v letošnjem letu med 80 in 90 odstotkov prosilcev za mednarodno zaščito pred zaključkom postopka "odšlo" iz Slovenije"

In potem se čudimo, da Avstrijci počasi šengensko mejo prestavljajo na naš sever.

Kkšna azilna politika je to, če je dovolj, da nekdo, ko ga slučajno odkrije policija, izusti besedo azil, na podlagi tega dobi možnost, da se lepo okrepča in materialno oskrbi, nato pa, ko se mu zahoče, lepo odide naprej? To prav zares nima nikakršnega smisla.
dobertek
# 20.06.2018 ob 07:43
“Osnovne bivanjske potrebe morajo biti zagotovljene, imeti morajo streho nad glavo, hrano, zdravstveno oskrbo. Tudi zaposlitev je ključna in sodi med osnovne človekove pravice, ključna”
se pravi beguncem, stanovanja, hrano in službe nasim brezdomcem pa en topel obrok na dan! Če je zaposlitev osnovna človekova pravica in jo je migrantom treba priskrbeti zakaj se je ne priskrbi tudi brezposelnim slovencem?
Razlka med migrantom in beguncem je pa dokaj jasna torej begunec si, ko iz rodne države kjer divja vojna ali pa je tvoje življenje utemeljeno ogroženo iz taksnih in drugačnih razlogov, pribežiš v prvo državo kjer je mir in so ti zagotovljene vse osnovne človekove pravice. Nikakor pa nisi begunec če “bežiš” preko pol sveta čez države v katerih je mir in si želiš na sever evrope. Sploh pa niso begunci razni pakistanci, alžirci, maročani ipd. kjer ni nobene vojne, to so navadni ekonomski migranti.
patriot1970
# 20.06.2018 ob 07:30
"Vodja azilnih domov Katarina Štrukelj je pojasnila, da je v letošnjem letu med 80 in 90 odstotkov prosilcev za mednarodno zaščito pred zaključkom postopka "odšlo" iz Slovenije"

Za njih Slovenija ni dovolj varna?
HakmeD
# 20.06.2018 ob 08:06
Osnovne bivanjske potrebe morajo biti zagotovljene, imeti morajo streho nad glavo, hrano, zdravstveno oskrbo. Tudi zaposlitev je ključna in sodi med osnovne človekove pravice, ključna pa je tudi kulturna vključenost v družbo. Če imamo en korpus ljudi, poceni delovne sile, ki je zaposlena in živi na družbenem robu, to ni nikakršna integracija, gre za enklavo znotraj družbe. Za družbo je to slabo in vedno sproža konflikte.

Se strinjam. Vendar, bi vse zgoraj našteto, moralo najprej veljati za že obstoječe prebivalce Slovenije. Kar pa po mojem mnenju ni.
eos
# 20.06.2018 ob 07:32
Pomemben je samo en podatek: koliko beguncev je dejansko med vsemi, ki prestopajo mejo na "nenavaden" način.
cairns
# 20.06.2018 ob 08:34
V Sloveniji še nimamo enklave, bodisi afganistanske, somalske ali pakistanske itd.,

Te enklave pomenijo samo eno.
Nesposobnost prilagoditve novemu okolju,ampak nadaljevanje stare prakse.

Zaradi tega imajo na Švedskem več kot 50 NO-GO con. Podobno je v VB, Belgiji ali Franciji. Obsežna območja ki so dejansko Afrika v malem. Po načinu življenja in po (ne)urejenosti. Žalostno je to, da to dopuščajo tamkajšnje oblasti. Kdor hoče zadeve urediti pa je ksenofob, rasist, fašist...Zanji primer je Italija ki hoče odločanje vrniti v svoje roke.
obelix complicus
# 20.06.2018 ob 08:34
Dajmo nehat nakladat enkrat ... imamo modelov 'uspešnih' integracij kolikor hočete .. Švedska, Francija, Belgija ... ... ...
Razumite že enkrat .. kdor se ima namen integrirat pride v Evropo po legalni poti.
Titomir
# 20.06.2018 ob 08:37
80 % jih odide jaz bi rekel premalo.
Laskodrinker
# 20.06.2018 ob 08:20
Da ljudi lahko obravnavamo kot ljudi, se morajo najprej vesti kot ljudje. Ker se večina migrantov ne vede tako, jih upravičeno dojemamo kot grožnjo.
patriot1970
# 20.06.2018 ob 08:36
Množične migracije ljudi na planetu Zemlja so in bodo v 21. stoletju ostale stalnica, ker niso odvisne zgolj od političnih sporov in vojn, ampak gre tudi za podnebne begunce, ki bežijo pred sušo.

Odlično delo novinarji in kvazi humanitarci. Po slabih treh letih ugotavljate da za migracije niso krive vojne in politični spori,...ampak da gre tudi za podnebne begunce.
Koliko časa boste pa sedaj rabili da "ugotovite" da Savdska Arabija, Bahrain, Oman, Dubaj,....nimajo nič boljše podnebje od Maroka, Alžirije in Pakistana!
Radoveden
# 20.06.2018 ob 11:04
Ekstremnim levičarjem enostavno ne potegne da:
- zaposlitev NI človekova pravica, ampak le pravica do dela. razlika je bistvena. ker če bi slovenskemu narodu nudili toliko kao človekovih pravic, bi imeli veliko dela.
- pisanje enoumnih člankov ne bo vžgalo. enostavno je kritična masa drugače mislečih že zdavnaj prešla mejo in z enimi in istimi načini pisanja in nezmožnosti uvida realne slike in tudi zapisa tega, ustvarjate vsakič samo več upora.

Enostavno vam ne potegne kako se izmozgat iz te antimigrantske polarizacije ljudstva. To pa zato ker ste tako zelo vgnezdeni v svojem mehurčku, da to ni mogoče. Ko boste objektivni in pogledali obe strani kovanca in to dejansko objektivno, da bo iz teksta razbrati, da mislite resno, potem se bo pa kaj začelo spreminjati.

Ampak, seveda, tako daleč niste spodobni iti. Kognitivna disonanca je hudič
TIGR
# 20.06.2018 ob 09:46
Begunec si do PRVE varne države...od tam naprej pa ekonomski emigrant in oportunist!
cocker
# 20.06.2018 ob 09:30
Nemci imajo ZELO velike težave z ilegalci. Beguncev skoraj ni. Ko prispejo do Nemčije, jih 95% odklanja kakršno koli izobraževanje ali dolžnosti, niti jezika si ne želijo učiti.
Je pa zanimivo, da ti ljudje porabijo za pot veliko tiočakov, s katerimi bi v njihovih državah lahko živelli 30 let....
Aprila
# 20.06.2018 ob 08:09
Določeni še vedno v isti koš mečejo begunce, legalne migrante in ilegalce. Razlog verjetno tiči v tem da cuzajo denar od davkoplačevalcev ne glede na to ali gre za prave begunce ali ilegalce, stvar ki bi jo bilo potrebno zelo hitro spremeniti.

Za begunce je potrebno poskrbeti na mestu samem, nakaj za kar je zadolžen UN zaradi česar prejeme miljone od evropskih davkoplačevalcev.
Za legalne migrante že obstajajo uradni kanali dostopni vsakomur ki želi migrirati v Evropi, isti kanali ki jih že uporabljajo evropska podjetja za legalen uvzoz delovne sile, če jim le ta primankuje.
Kar se tiče pa ilegalnih migrantov, ki so večina ki rine v Evropo ( 97% v Italijo prispelih "brodolomcev" in 60 -70% prispelih v Grčijo spada v to kategorijo) pa bi jih evropske države, če bi ne bi namensko ignorirale svoje in EU zakone dosledno vračati tja od koder so prišli, oziroma zahtevali od "reševalnih" ladij, da jih vozijo v najbližja pristaniča; Tunizija, Maroko, Turčija, vse varne države.
mtejo007
# 20.06.2018 ob 08:05
Ah...leporečenje in prikazovanje lepega, pa ostalo??? Brez veze da karkoli pišem o tem ker bom itak zbrisan...ampak vedno sta dve plati medalje a ne in tudi tukaj sta pa nihče noče ali pa ne sme pisati o tem.
anjago2
# 20.06.2018 ob 09:43
kdaj se bo nehalo zlorabljat besedo begunec za ilegalne ekonomske migrante
Binder Dandet
# 20.06.2018 ob 08:53
"Velika večina prosilcev za mednarodno zaščito sredi postopka "odide" iz Slovenije. Takšnih je bilo letos po besedah Štrukljeve kar od 80 do 90 odstotkov. "

Kar pomeni, da ne iščejo varnosti, ampak nekaj drugega. In če ne iščejo varnosti, potem azilni postopki niso prava pot. In če azilni postopki niso prava pot, potem ne moremo govorit o beguncih. In če ne moremo govorit o beguncih, zakaj so omenjeni v tem članku???
The Matrix
# 20.06.2018 ob 10:55
Balkanska prebežniška pot se znova krepi

Pred volitvami so bile takšne ugotovitve označene za hujskanje, širjenje sovraštva in nestrpnosti!
Es
# 20.06.2018 ob 10:44
Razvidno je tudi, da bodo status begunca v bodoče izkoriščali. Vedno so bodo našli novi in novi izgovori. Od podnebja, lakote, ekonomskega stanja.
Es
# 20.06.2018 ob 10:41
Vodja službe za kulturne raznolikosti nam bo pridigal o prilagajanju na migracije? In to smo davkoplačevalci prisiljeni plačevat. Nobenega prilagajanja ne rabimo, rabimo strategijo za zaustavljanje migracij.
The Matrix
# 20.06.2018 ob 10:36
Podobno se je zgodilo tudi na Nizozemskem, kjer so nastale soseske, kamor si še policija več ne upa.

?????
Jaz pa sem mislil, da gre pri tem samo za propagando nestrpnežev iz skrajne desnice!
Bivši uporabnik
# 20.06.2018 ob 09:13
@PriKoritnež
Se mi zdi, da se ta svetovni dan praznuje vsake tri mesece.

Neee, danes je dan beguncev, čez tri mesece bo dan prebežnikov, čez 6 mesecev bo dan migrantov in čez 9 mesecev bo dan dezerterjev.
nesreča
# 20.06.2018 ob 11:41
Ko je divjala vojna na Balkanu, smo sprejeli Hrvate in Bošnjake. Noben problem. Ko se je vojna končala, so odšli nazaj domov.
Zato naj ti novodobni "begunci" zaprosijo za azil v najbližji možni državi in ko je vojne konec, nazaj domov. Simpl ko pasulj.
Tu pa dobivamo, Pakistance, Irance, Iračane, Afganistance, Sirijce, Maročane, Etiopce, Eritrejce,.....ko je vmes vsaj še 10 držav. Pa to sploh niso begunci ampak ekonomski migranti. Sami mladi moški stari od 20 - 30 let, ko bi svoji domovini lahko pomagali, pa raje bežijo!
MiD
# 20.06.2018 ob 09:55
Ne razumem, kako je možno, da se lahko nekdo, ki mu še ni priznana pravica do azila, nemoteno sprehaja po državi v kateri je zaprosil za azil pa nima resne želje, da bi ga dobil?!
PlanetOfTheApes
# 20.06.2018 ob 12:20
80% takšnih prosilcev odide, vendar se bodo vrnili ko bo severnim narodom počil film, kot je sedaj Italijanom. Zamenjala se bo politična garnitura in potem bo dobra vsaka država, kjer bodo varni pred deportacijo. A jih bodo takrat naši Mesečniki vozili v parlament po zaščito? Pri nas so to še dokaj eksotične teme, dokler ne bomo imeli divja šotorišča v mestnih parkih in si ne bomo upali na cesto, potem bo že prepozno. Kakšni begunci ? Najbližja vojna fronta je od nas oddaljena 2000 kilometrov.
Binder Dandet
# 20.06.2018 ob 10:46
"Begunec si do PRVE varne države...od tam naprej pa ekonomski emigrant in oportunist!"

Tudi naprej si lahko begunec. Ampak moraš imeti urejene dokumente in država te mora sprejeti. Kakor jaz razumem, lahko v sosednjo državo vstopiš ilegalno, ampak se moraš takoj javiti oblastem. Te ti uredijo dokumentacijo, potem pa lahko zaprosiš tudi tretjo državo, če te sprejme kot begunca.
pepieinschlag
# 20.06.2018 ob 10:45
Zelo čuden argument mi je vedno kako bi vas sprejeli kot evropskega migranta v Alžiriji ali Pakistanu in implicitna teza da dokler ne bo Savdska Arabija sprejemala cerkev pa križev mi ne bomo Muslimanov: torej vi želite da je Evropa zrcalna slika Savdske Arabije ali Pakistana?

Ne, ne želim tega.
Želel bi samo, da imam enak tretman, kot ga imajo oni v Evropi.
samogledam
# 20.06.2018 ob 09:41
Sploh ni problem v preseljevanju narodov dokler je to narejeno zakonito in stevilcno pod kontrolo...ne morete pricakovati, da v mesto z dvesto prebivalci vstopi nezakonito deset tisoc ekonomskih migrantov iz vsega sveta...to je zame okupacija, vojna z zivo silo.
Binder Dandet
# 20.06.2018 ob 08:55
"31. len
Begunci, ki so nezakonito v deželi sprejema
1. Države pogodbenice ne uporabljajo kazenskih sankcij za begunce zaradi nezakonitega
vstopa ali navzonosti, e so prišli neposredno z ozemlja, kjer sta bila njihovo življenje ali
svoboda ogrožena
v smislu 1. lena in ki so nedovoljeno vstopili ali se nahajajo na
njihovem ozemlju, pod pogojem, da se brez odlašanja prijavijo oblastem in jim pojasnijo
razloge, ki so priznani kot veljavni, za njihov nezakonit vstop ali navzonost."
http://www.filantropija.org/wp-content/uploads/2016/11/1951_Convention_
status_refugees-svn.pdf

V primeru prebežnikov noben od teh 2 pogojev ni izpolnjen. Zakaj se azil po hitrem postopku ne zavrne?
Canis.Lupus
# 20.06.2018 ob 11:19
AlBundy
# 20.06.2018 ob 10:51
Prijavi neprimerno vsebino Ko so v povojnih časih pripadniki najbolj pridnega, poštenega, prijaznega in ne vem kakšnega še naroda kot ekonomski migranti trumoma hodili v Nemčijo, nekateri tudi dlje, pa seveda ni bilo nobenega problema ...


Ne spomnim se, da bi se jih zbralo po 200+ in bi ilegalno prečkali mejo in zahtevali to pa ono. Imaš link?
AM
# 20.06.2018 ob 10:05
Zanimivo...

Nsi je predlagala, da bi morali prejemniki socialne pomoči delat.
Ali tudi ilegalni migrantje za pomoč, ki jo prejemajo in strošek ki so državi tudi kje pomagajo. Recimo kositi travo, čistiti ceste, ipd....
Zoro27
# 20.06.2018 ob 09:18
Begunec ni enako ekonomski migrant.
paraBellum
# 20.06.2018 ob 08:37
Velika večina sicer v Sloveniji sploh ne želi ostati, saj si želijo drugam. "Veliko jih že pri oddaji prošnje za mednarodno zaščito takoj pove, da si želijo v Francijo ali na Švedsko, razlogi pa so preprosti, večinoma gre za to, da imajo tam že sorodnike ali prijatelje," je pojasnila in dodala, da nikoli ne omenjajo, da je tam pač socialna pomoč višja ipd.

Ne omenjajo na glas... Resnica je pač taka, da želijo tam, kjer so za njih pogoji naboljši in kjer že imajo socialno mrežo.
Tetameta
# 20.06.2018 ob 12:58
ja ja ti bi sigurno ko bi prišel v prvo varno državo( reciva Bosno) tam ostal in seveda ne bi probal iti v nemčijo, kjer bi si lahko ustvari boljše življenje potem ko si izgubil vse. ti verjamem
Sprehajanje čez meje brez dokumentov do najljubše države še ni človekova pravica...
hehet
# 20.06.2018 ob 12:04
Nova taktika: ko vam postavijo vprašanja v zvezi z dejanskim problemom migracij, enostavno odgovorite: "to sploh ni pomembno".

mirovni institut press
pero5
# 20.06.2018 ob 09:12
A osebe lahko prosto odidejo ven, po nakupih, na ogled kakšne predstave v mesto in se potem enostavno nikoli več ne vrnejo.
A to se smatra za normalno, da ljudje brez identifikacije zaprosijo za azil, potem pa sredi postopka odidejo? Nobenega borca za človekove pravice ta podatek ne vznemirja?
Kazalo