Copati P A P U C C so izdelani iz žameta in svile. Foto: Brencha
Copati P A P U C C so izdelani iz žameta in svile. Foto: Brencha

Evropejci nosimo (v nasprotju z Američani) prekletstvo, da si morajo gosti (preden jih spustimo v svoj dom) nadeti copate. Zaprašene, zdelane in zdolgočasene (ne vprašamo, kdaj nazadnje oprane) copate. Z njimi smo celo tako obsedeni, da si jih nadenejo tudi televizijski voditelji (če so v oddaji na obisku) in celo glasbeniki v videospotih (odbijajoče).

"Verjetno je za to kriva tudi karantena," pravi Brina, "ko sem na večerji gostila prijatelje, sem imela na nogah neke grde copate, ki so mi pokvarile celotno opravo. Ugotovila sem, da pravzaprav nimam kosa, s katerim bi jo lepo sklenila."

Ime prve kolekcije copat za urbane plemiče in plemkinje v zeleno-zlatih tonih je poimenovala Kuća (zanj), v rožnato-zlatih pa Poso (zanjo). Besedi sta vam verjetno znani iz glasbene uspešnice Ekrema Jevrića, ki je živel v New Yorku in doživel svetovno slavo s proletarsko himno Kuća poso (čisto resno je umrl v 55. letu na poti v službo, ironija, ki jo je doživel tudi George Michel, ki umrl je na božično noč).

"Med epidemijo je naš dom tudi resnično postal še naše delovno mesto," doda Brina.

Tako je iz stare obleke, ki jo je kupila v Centru ponovne uporabe, izdelala prototip copat z vzorci čebel.

"Naredila sem pet poskusov, da sem prišla do zdajšnje oblike. Ko sem razrezala krilo, sem mu dodala žamet, verjetno sem bila pod vtisom Guccija," se nasmeje 28-letnica.

Zanimiva imena kolekcij je nadaljevala s: P A P U C C I (srb. papuče, natikači), pa z nogavicami C H A R A P É (srb. čarape, nogavice), s puloverjem belkaste barve C R E M Â in zelenim plaščem B O S C O (it. gozdovi). "Imena morajo biti smešna. Včasih se s prijatelji šalimo, da izgovorimo kakšno besede po italijansko. Pri humorju ti pa res ni treba biti strog ali se omejevati," meni Brina, ki je diplomirala iz oblikovanja stekla na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (Aluo), magistrirala pa iz oblikovanja tekstilij na naravoslovnotehniški fakulteti (NTF).

Foto: Brencha
Foto: Brencha

Svojo prepoznavnost gradi z eklektičnim povezovanjem minimalizma ter bohotnosti baroka, art nouveauja in art décoja. "Pri oblačilih se to vidi predvsem pri uporabi razkošnih materialov, kot so žamet, žakard in svila, ki bi jih lahko uporabili na kakšnem baročnem stolu. Hkrati pa so oblike zelo preproste, minimalističen in funkcionalne. V sivino vsakdana je treba vnesti malo funka," pravi.

Pri krojenju jo zanimajo oblike, za najnovejšo linijo – ki je tik pred vrati in za katero pravi, da bo "nekaj zabavnega in mladostnega" – pa je tudi vzorce izrisala sama.

"Ko smo na NTF-ju oblikovali skulpturalna oblačila, mi je to čisto 'zadogajalo'," nadaljuje.

"Oblikovanje oblačil je kot kiparstvo, le da delaš z blagom," pripoveduje navdušeno in kot oblikovalce, katerih delo jo navdušuje, navede Petra Movrina, Alexandra McQueena in Husseina Chalayana.

Poleg oblikovanja tudi vse kose zašije sama, pri čemer ji včasih pomaga mama. "Moje oblikovanje je zelo intuitivno," doda.

Vplivi na njeno kreativnost imajo zametke v poznih 90. in 2000, ki doživljajo prebujenje. In seveda trgovine z rabljenimi oblačili. "Že v srednji šoli sem kupovala v vintage shopu na Viču. Ker je neki kos tako poseben, ljudi zanima, kje si ga dobil. V tem smislu sem tudi pri svojih sošolkah nekoliko spremenila pogled na stara oblačila."

Njen prvi kos, ki ga je izdelala, je bil nahrbtnik, "tisti na vrvice," se zasmeje, "to je bilo okoli leta 2017 tako popularno".

Da bi širila svoje lovke v tujino, je za zdaj kljub butični prodaji ne zanima. "Prek Instagrama sem poskusila z oglaševanjem na Dunaju in v Zagrebu, a na koncu ugotoviš, da ti oglasi ne prinesejo veliko. Najboljši vplivneži so vsakdanji ljudje, ki tvoje stvari nosijo."

Pravi, da trajnostni vidik pri oblačilih, ki veljajo za enega večjih onesnaževalcev okolja, vidi predvsem v podpori lokalnih oblikovalcev, in ne tekstilnih konglomeratov s hitro modo. Prav zato bo maja v Ljubljani organizirala sejem slovenskih oblikovalcev Meta Craft, "na katerega sem povabila vse slovenske mlade oblikovalce". Med njimi: Ra., Kora, Volja, Laura., I have no focus, Fuga, Ana Morena, Jona Badnjanac in Salvija.

Med njenimi skritimi željami je, da bi nekoč naredila celostno podobo za glasbeno skupino in seveda "da bi mi šla prodaja tako dobro, da bi od tega lahko živela".

Obvestilo uredništva:

Izbor je uredniški in ne gre za plačane oglase.