Kje so odločali o zgodovinskih prelomnicah Francije? Foto: RTV SLO
Kje so odločali o zgodovinskih prelomnicah Francije? Foto: RTV SLO

Te so si francoske kraljevske rodbine, pa tudi člani nekoliko manj uglednega plemstva, ki pa se vendar niso hoteli odreči prestižni "počitniški hišici", zgradili ob mogočni reki Loari in njenih pretokih. In če še vedno vztrajate pri svojem in želite spoznati vse gradove območja ob reki Loari, je najboljša rešitev za vas listanje po knjigi Chateaux of the Loire Valley pisca Jean-Marieja Perousa de Montclosa in fotografa Roberta Polidorija.

Kar 62 gradov sta obiskala in se poglobila v njihove arhitekturne posebnosti ter zgodovino njihove izgradnje in morebitnih procesov prezidave in seveda vsakih nekaj desetletij nujne obnove. Da pa knjiga ne bi zapadla v monotono izmenjavo fotografij in umetnostnozgodovinskega in arhitekturnega izrazja, je de Montclos ponekod predstavitev gradov nadgradil z zapisi anekdot o prebivalcih ali obiskovalcih monumentalnih stavb.

Pravzaprav izraz monumentalen ni povsem na mestu. Podoba nekaterih bolj "obskurnih" gradov namreč nekoliko odstopa od običajne predstave o gradu. Nekatere graščine, kot sta na primer Le Plessis-Mace in Mortier-Crolles (oba najdemo severno od mesta Angers, ki pa se lahko pohvali z zares spoštovanje vzbujajočim gradom, ki so ga okoli leta 1230 obdali z obzidjem s premerom 600 metrov), izgledajo skoraj zanemarjene, pa tudi ob pogledu na njihovo velikost verjetno nihče ne ostrmi.

A velikost ni edini kriterij, ki bi določal, kateri grad je vreden obiska. Eden najbolj obleganih (oblegajo ga seveda turisti, na žalost tudi tisti, ki jih umetnostna in klasična zgodovina prav nič ne zanimata in zato bolj ali manj mučijo sebe – ker se dolgočasijo – in druge obiskovalce – ki bi radi bolj svobodno raziskovali dokument o zgodovini francoskega naroda in razvoju gradbene tehnike in arhitekturnega načrtovanja) gradov je tako ljubki gradič Chenonceaux ob reki Cher s presunljivo galerijo, ki so jo zgradili kar nad reko. Skrb za telesno pripravljenost ni modna muha 20. stoletja. Ravno galerijo v gradiču Chenonceaux, njeno podobo kljub izgradnji v 16. stoletju obvladuje gotski duh, so namreč predstavniki modre krvi v hladnih mesecih, ko niso mogli "dirjati" po vrtovih in gozdovih, ki obdajajo grad, uporabljali kot nekakšno telovadnico.

Ko sem že ravno omenila trume turistov. Knjiga je odličen priročnik za vse, ki se želijo izogniti pregovorno s turisti zasičeno pokrajino okoli reke Loare. S pomočjo knjige Chateaux of the Loire Valley si lahko namreč oblikujete bistroumni itinerar, ki vas bo popeljal po nič manj zanimivih gradovih, kot so obvezne postojanke vsakega organiziranega popotovanja po tem delu Francije (največ turistov lahko pričakujete v gradovih Chambord, Chenonceaux, Amboise, Villandry, Chinon, Blois, Cheverny in Valencay), nagrajeni pa boste z možnostjo umirjenega brskanja po sledovih, ki so jih za seboj pustili ljudje, ki so nekoč odločali o usodi Francije.

P. B.