Za sodelovanje v MMC-jevem natečaju za najboljšo erotično zgodbo se tako lahko še vedno odločite tudi vi, prednost pri ocenjevanju žirije pa bodo imeli tisti blogi, ki bodo svoje misli o erotiki, ljubezni in strasti navezali na uporabo sodobnih tehnologij in multimedije. Opozarjamo, da v izbor ne bomo uvrstili blogov, ki bi bili pretirano vulgarni.

Ne pozabite nastaviti ustrezne kategorije!
Avtorji smejo sodelovati samo z literarnimi deli, katerih avtorji so oz. imajo avtorske pravice za objavo, avtor pa s tem, ko je objavil literarno delo na blogu, dovoljuje njegovo objavo na spletnih straneh RTV Slovenija in omogoča ogled drugim uporabnikom. V nagradnem natečaju sodelujejo vsi blogi, ki bodo na Mojem spletu objavljeni do vključno 15. 1. 2013 in bodo vsebovali RTV-kategorijo "Erotična zgodba".

blog: Odšel je; uporabnik: Stanislav Sivec
Jože je še enkrat preveril, ali ima v avtu vse, kar potrebuje. Srajce so bile na svojem mestu, kravate tudi, prtljažnik urejen, avto opran, spoliran, nadišavljen..... Še gume je posprejal in jih nežno obrisal. Avto se je svetil v vsem svojem sijaju. Niti tistega (Že skoraj davnega!) dne, ko ga je novega prevzel v trgovini, ni izgledal tako lepo, kot danes, ko je imel že krepko čez sto tisoč prevoženih kilometrov. Lite feltne z erotično oblikovanimi kraki, so sončne žarke usmerjale z inženirsko natančnostjo tam nekam drugam, kar je naredilo jeklenega konjiča še impozantnejšega, širokoprofilne gume pa so poudarile značaj in dramatičnost trenutkov, ki so prihajali. Za te trenutke je živel. V zraku je bila prijetna napetost in polno, tiho pričakovanje. Kljub očitni utrujenosti, saj je delal cele dneve in večkrat še noči, je tega dne skoraj lebdel v zraku. Tista prava utrujenost bo prišla nekaj dni po sejmu. Takrat bo počival. Če bo potrebno, več dni. Vse je bilo na svojem mestu. V roke vzame iPada, prečekira sezname. Vse OK. Brošure, maketa, prtljaga... Za vsak primer še enkrat odpre potovalko; vse je tam, kjer mora biti: Denar, dokumenti, ..... vse, kot mora biti. Pomisli, ali bi še natočil gorivo in preveril pritisk v gumah, vendar se odloči, da bosta to storila skupaj, saj se bosta itak večkrat ustavila med potjo. Vse tekočine so bile pod kontrolo. Preverjeno. V glavi mu je brnelo, še kje ščemelo, pritisk je naraščal. Še malo, pa gresta.

Danes jo je že tolikokrat klical, da se odloči, da je ne pokliče več. (Po telefonu je dobil tudi nebesedni namig v tem smislu.) Ne zato, ker si tega ne bi želel, ali, da ne bi smel, bolj zaradi tega, ker ni prenesel, da mu kdo ne dvigne telefona. Tudi pri njej ga je to motilo. Vsako, še tako pomembno stranko s takimi navadami, bi že zdavnaj skenslal, ampak ko je zaslišal njen glas v telefonu, je bil njegov bes v trenutku izničen. Ženska .... Uf, o njej ni imel reči drugega, kot: "Perfect!" Lepotica, ob kateri mu zastane dih, ko jo zagleda. Pa ne samo to. Uporabna pamet, inteligenca, pa še kaj, na zavidljivem nivoju. Uh, koliko mu ona pomeni. Začelo se je enkrat pred leti. Delovno, poslovno, prijateljsko.....sprva je težko dihal, že ko jo je zagledal, ampak posel je posel in tako sta delala in delala, tudi naredila marsikaj, čas pa je naredil svoje....

Od pričakovanja, sta mu uhlja utripala v ritmu srca in pričakovanja. Pregleda še enkrat maile, nič posebnega, običajen spam in MMC komentarji na blogih. Danes samo briše. Ne komentira, ne objavlja..... Danes ga ni na Netu, ne v Sloveniji... Bil je že tam....... Na sejmu.... In.... Mentalno. Z Njo!

Gre se stuširat in v mislih podoživi noč, ki je pred njima in še dve, ki ju čakata v hotelu. Ja, tudi delala bosta. Seveda! Pa raje ne bi. Rad je potoval, čeprav veliko manj, kot si je želel. Priprave, zadnje tri mesece, še posebej zadnji, je bil naporen, čeprav je zadnji dan delovno intenzivnost spustil na minimum, ker gre v tujino. Jutri bo odločilen dan, zatorej mora varčevati z energijo. Jutri bo na polno! V mislih in na iPadu je imel vse spisano, narisano. Scenariji:"A", "B", "c", ...... Vsaka podrobnost.... Projekti, dialogi, blogi, primeri.... Kaj mora on narediti, kaj ona, kdaj kdo govori in kdo je tiho, kdo posluša, kdo opazuje. Bila sta uigrana ekipa. Delala sta skupaj več let, kar se je poznalo. Marsikatera zakonca se niti približno tako dobro ne poznata, kaj šele, da bi delovala v dobro obeh, z upoštevanjem medsebojnega spoštovanja, za skupni in osebni cilj. Še ta sejem..... Ves trud bo poplačan..... Oh, to bo....

Uredi se, kot da gre na randi, ne pa na poslovno pot. Jože je poslovno in privatno življenje združil v eno. No, ne ravno. Skoraj! Privatnega življenja že dolgo ni imel. Dejansko je bilo njegovo življenje eno samo delo. Zaželel si je, da odideta. Ne samo na ta sejem! Kamorkoli, za vedno, stran! Ob njej je spoznal, da obstaja tudi življenje. Pa ne katerokoli, ampak tisto pravo. Tisto, kjer si rečeš: "Tukaj grem pa do konca in naprej!" Z njo je bil vsak dan praznik. Bila je zaljubljenost, kakršne še ni doživel. Pa ne samo to. Takšne ženske še ni srečal. Niti ni vedel, da obstajajo! Niti v najbolj drznih sanjah si ni upal sanjati, da obstaja ženska s katero bi se tako dobro ujel. Želel si je, da to doživi! Vedno! Mislil si je in upal, ni pa si misli, da se mu bo to tudi dejansko kdaj zgodilo. Bolj, ko jo je spoznaval..... Bolj je Vedel:

To je To!

Ni besed s katerimi se da to opisati. Bila sta sodelavca, poslovna partnerja, prijatelja, .... Ne, ni sanjal! Bilo je zares!

Še enkrat prečekira maile na iPadu. Nič. Gre še v pisarno, da preveri, če je vse v redu, prižge stacionarni računalnik, saj pri vsej tej tehniki, sploh pa, če imaš opravka tudi z Windowsi, res nikoli ne veš. Ko bo velik, bo opravil z Windowsi. Za vedno! Opravil je že z marsikom in marsičem, bo pa še z enim klinčevim operacijskim sistemom! Nič. Ugasne računalnik, preveri klice na mobitelu in SMS-se. Zaklene pisarno, počasi gre k avtu, saj ga je bilo tokrat po dolgem času, dovolj. Na pot, sploh pa v tujino, je šel vedno zbran in miren. Tudi tokrat!

Pričakoval je mail! Zazvoni telefon. Zazvonil je kot vedno za mimoidočega, on pa je že ob zvonenju vedel, kaj bo slišal. Ton zvonjenja, ob isti melodiji, mu je sporočal, kaj bo slišal. Želel si je, da se moti. Pa se ni! V tem času, se je že usedel, glas, ki ga je slišal, pa je potrdil misel, ki mu je usekala v srce in možgane, še preden je spregovoril. Pozorno je poslušal. Eno mu je govorila, čisto nekaj drugega pa povedala. Razumel je. Moral je. Nekje v bližini je bil njen nadzor. Ni ga videl, niti slišal. Čutil. Povedala mu je s čutenjem, bolj, kot bodo to zmogli opisati in sprogramirati Gatesovi programerji v Windowsih26. Potrdi prejeto informacijo.

Oba sta vedela: Kljub temu, da sta projekt delala skupaj, da ga nameravata unovčiti...lažje oba, kot eden. Vse je bilo na dlani. Še tri dni! Ne, manj! Večletno delo. ....... , Da mora ona še prej,..... končati svoj projekt. Šoka, ki ga je doživel, si ni priznal, ni razpredal, ni razmišljal. Ni ga bilo!

O tem, bo čez tri dni!

Zaprl je vrata, obrnil ključ in odšel.