Bolnikom ni treba skrbeti, da konec letošnjega leta ne bodo dobili zdravil, zagotavlja prvi mož zdravstvene blagajne. Foto: BoBo
Bolnikom ni treba skrbeti, da konec letošnjega leta ne bodo dobili zdravil, zagotavlja prvi mož zdravstvene blagajne. Foto: BoBo
Bolnišnica
V kliničnem centru po besedah Vrhunca ne razmišljajo, da bi z akontacijami za zdravljenje obremenili bolnike, saj bi na tak način vzpostavili veliko neenakost in nesolidarnost med bolniki. Foto: MMC RTV SLO
Varčevanje v zdravstvu

Največja dobavitelja zdravil v Sloveniji Kemofarmacija in Salus razmišljata o prekinitvi dobave zdravil v slovenske bolnišnice zaradi njihovega zamujanja pri plačilih, kar je posledica njihovih likvidnostnih težav. Stanje naj bi se še poslabšalo ob uresničitvi napovedi Zavoda za Zdravstveno zavarovanje Slovenije, da bolnišnicam ob koncu leta dodatno zniža akontacije.

A generalni direktor ZZZS-ja Samo Fakin zagotavlja, da "tako hudo in tako daleč še ni, da bi prišlo do resnih motenj pri preskrbi zdravil". Sam ne vidi nobenega finančnega razloga za kakršno koli napovedovanje prekinitve dobave zdravil. Vsaj ne do konca tega leta.

Fakin vidi rezerve
Se bi pa takšen scenarij lahko uresničil konec prihodnjega leta, vendar pa prvi mož zdravstvene blagajne miri, da bodo "poskrbeli, da se to ne bo zgodilo". Rezerve bi po njegovih besedah morali poiskati tudi znotraj bolnišnic, saj bi bilo s skupnimi javnimi naročili zdravil in bolnišničnega materiala cene zdravil mogoče dodatno znižati za okoli 15 do 20 odstotkov.

Prav tako opozarja na različne cene enakovrednih zdravil in medicinskega materiala različnih dobaviteljev. "Praktično enaka proteza, le od drugega dobavitelja, pri določeni bolnišnici stane za 20-30 odstotkov več kot pri drugi," pravi. Po njegovi oceni bi lahko na ta račun letno prihranili najmanj 30 milijonov evrov.

Sredstva naj bi privarčevali tudi s prevetritvijo in optimizacijo zalog zdravil in bolnišničnega materiala v bolnišnicah. Bolnišnice hranijo zaloge materiala in zdravil za okoli mesec in pol, lahko pa bi jih samo za dva tedna, pojasnjuje. "Tukaj leži za mesec dni mrtvega kapitala, kar je 25 milijonov evrov na letni ravni," je dodal.

UKC LJ: Verjamemo, da bomo našli pot
Oglasili so se tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer zagotavljajo, da v tem trenutku nimajo posebnih težav s plačili dobaviteljem zdravil in medicinskih pripomočkov. "Verjamem, da je zdravje v Sloveniji vrednota. Verjamem, da bomo skupaj našli pot, da zdravja državljanov na tak način ne bomo ogrožali," je dejal generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec.

Odgovaril je tudi Fakinu in poudaril, da se z dobavitelji vseskozi pogajajo za nižje cene. "V letošnjem letu smo na razpisu za zdravila dosegli nižje cene, kot jih ta trenutek dosega ZZZS. Tako da pozivamo ZZZS, da tudi oni prilagodijo cene, ki jih plačujejo za zdravila, cenam, ki jih mi. Na ta račun lahko ZZZS na letni ravni doseže nekaj milijonov evrov prihrankov."

Se pa strinja, da se v vsaki organizaciji vedno da še kaj privarčevati. A bolnišnice so po njegovih besedah v zadnjih letih privarčevale že za 10 odstotkov. Zato dodaja, da je ZZZS tisti, ki bo moral drugače pristopiti k varčevalnim ukrepom. "ZZZS lahko za enak odstotek in na enak način, kot je nam znižal akontacije, tudi zniža cene in akontacije svojim dobaviteljem. Tako bi lahko ZZZS prihranil tudi 50 milijonov evrov na letni ravni," je dejal.

Varčevanje v zdravstvu