Bolezen se najlažje prepreči, če so tisti, ki niso bili predhodno cepljeni proti ošpicam, cepljeni po 72 urah po stiku z obolelimi. Foto: EPA
Bolezen se najlažje prepreči, če so tisti, ki niso bili predhodno cepljeni proti ošpicam, cepljeni po 72 urah po stiku z obolelimi. Foto: EPA
Precepljenost otrok v ljubljanski regiji pada iz leto v leto. Foto: NIJZ
NIJZ posvaril pred izbruhom ošpic

ni bilo učinkovito," o možnosti okužbe z ošpicami pravi Marta Grgič Vitek z nacionalnega inštituta za javno zdravje.

V Sloveniji se je vnovič pojavil virus ošpic in na nacionalnem inštitutu za zdravje pravijo, da so bili do zdaj obveščeni že o 14 bolnikih, pri šestih pa so tudi potrdili sum ošpic. Vsem je skupno, da so bili obiskovalci mednarodne razstave psov, ki je bila 8. in 9. novembra v Šempetru pri Gorici in na kateri so bili prisotni predstavniki iz 27 držav.

Glede na dejstvo, da je večina Slovencev cepljena proti ošpicam oz. so Slovenci že imuni na omenjeni virus, predvidevajo, da so ošpice zanesli v Slovenijo iz tujine. "Zboleli so odrasli bolniki v starosti od 35 do 51 let. To je skupina, ki je najslabše zaščitena, saj se je v njihovem otroštvu obvezno cepljenje šele začelo. Cepiva so bila slabša, manj učinkovita, nekateri so bili zgolj enkrat cepljeni," je povedala epidemiologinja Marta Grgič Vitek.

Ošpice so po njenih besedah zelo nalezljive in se prenašajo z aerogenimi prenosi (po zraku). Inkubacijska doba je približno 10 dni, tako da se med obiskovalci pasje razstave lahko pojavi še kakšen osamljen primer bolezni. Na inštitutu za zdravje se zdaj posvečajo morebitnim sekundarnim primerom okužbe in iščejo tiste, s katerimi so bili oboleli v stiku.

Bolezen se po besedah epidemiologinje najlažje prepreči, če so tisti, ki niso bili predhodno cepljeni proti ošpicam, cepljeni po 72 urah po stiku z obolelimi. Kakšni so znaki bolezni? Vročina, kašelj, nahod, vnetje oči, izpuščaji pa se pojavijo po dveh dneh.

Nobena izmed oseb, ki so tokrat obolele za ošpicami, ni bila hospitalizirana. Smrtnost pri ošpicah je redka, vendar lahko pride do vnetja možganskega tkiva, toda to naj bi se zgodilo le v enem primeru na 2000 do 3000 bolnikov.

Ošpice ogrožajo tiste, ki niso bili cepljeni
Med rizične skupine poleg tistih, ki niso bili cepljeni, sodijo tudi dojenčki in nosečnice. Obvezno cepljenje proti ošpicam se je v Sloveniji začelo konec šestdesetih let. Za generacije, rojene pred letom 1960, pa po razlagi Grgič Vitkove nekako velja, da so imune na ošpice oz. so jih prebolele že v otroštvu, saj so bili izbruhi bolezni pred obveznim cepljenjem zelo pogosti. Tako predvidevajo, da morda le dva odstotka starejših nista imuna na ošpice.

Ošpice naj bi, kot je bilo ugotovljeno, v Slovenijo zašle iz tujine. V okolici Slovenije so številni izbruhi bolezni trenutno v BiH-u, kjer pa se bolezen pojavlja predvsem med mladostniki med 15. in 19. letom starosti. To po mnenju Grgič Vitkove kaže na to, da so bile generacije otrok, rojene med vojno in tik po njej, v BiH-u slabo precepljene.

Tokratni izbruh ošpic so izkoristili tudi nasprotniki obveznega cepljenja otrok v Sloveniji, saj naj bi dokazoval, da se bolezen lahko pojavi kljub obveznemu cepljenju oz. da so cepiva vsekakor neučinkovita. Na inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da cepiva za ošpice zagotavljajo približno 90-odstotno zaščito precepljenega prebivalstva in tako virus ošpic praktično nima možnosti krožiti naokoli.

NIJZ posvaril pred izbruhom ošpic