Za zdaj prevladujejo okužbe dihal, ki so tudi sicer značilne za ta letni čas, na primer rinovirusi, parainfluenca, enterovirusi in adenovirusi. Foto: BoBo
Za zdaj prevladujejo okužbe dihal, ki so tudi sicer značilne za ta letni čas, na primer rinovirusi, parainfluenca, enterovirusi in adenovirusi. Foto: BoBo
Strle o nizki precepljenosti pri zdravstvenih delavcih
NIJZ, cepljenje
NIJZ-jevi podatki o cepljenosti. Foto: NIJZ
Strle
Od cepljena do polne odpornosti mine 14 dni, poudarja Strle. Foto: MMC RTV SLO

Sezonskim okužbam dihal se lahko izognemo z zdravim načinom življenja in krepitvijo splošne odpornosti. "Najučinkovitejši pa sta izogibanje zaprtim prostorom in vsakoletno cepljenje," je na skupni tiskovni konferenci Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) ter Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) povedala Marta Grgič Vitek z NIJZ-ja.

Trije inštituti so javno pozvali k cepitvi pred zimsko sezono gripe. Cepljenje priporočajo vsem, še posebej skupinam, pri katerih pričakujejo težji potek bolezni.

Precepljenost je v Sloveniji zelo majhna, med najnižjimi v Evropi, in še upada, je navedla Grgič Vitkova. V zadnjem letu se je proti gripi cepilo okoli 68.000 oseb, kar je manj kot štiri odstotke prebivalstva. Skrb vzbujajoče je po besedah Grgič Vitkove predvsem to, da upada delež cepljenih med starejšimi od 65 let, pri katerih sledijo težji poteki bolezni.

Vsakdo se lahko cepi pri svojem izbranem zdravniku in na vseh enotah NIJZ-ja. Cena cepljenja proti gripi znaša 12 evrov, za kronične bolnike pa sedem evrov.

Bolezen nastopi tri dni po okužbi
Za gripo je značilno, da zbolimo v roku od enega do treh dni po stiku z okuženim. Začne se nenadno, z mrzlico, vročino, bolečinami v grlu, mišicah in slabim počutjem. Tretji dan nastopi prizadetost dihal. Običajno vročina traja pet dni, slabo počutje pa do dva tedna, je naštel predstojnik ljubljanske infekcijske klinike Franc Strle. Večina gripo po njegovih besedah "preboli in pozabi na nanjo", nekateri pa imajo težave dalj časa, približno 0,1 odstotka obolelih pa zaradi gripe tudi umre.

Strle je poudaril, da je okužbo z gripo mogoče preprečiti s cepljenjem, od cepljenja do popolne zaščite pa mine 14 dni. Zapleti ob okužbi z gripo se pojavljajo predvsem pri mlajših od dveh let in starejših od 65, med tvegane skupine spadajo tudi ljudje s pljučnimi in srčnimi boleznimi, boleznimi ledvic in jeter, nevrološkimi boleznimi in ljudje z okvarjeno imunostjo. Bolezen poteka težje tudi pri nosečnicah in porodnicah v prvih dveh tednih po porodu ter pri predebelih ljudeh. Ti bi še posebej potrebovali zaščito, je dodal Strle.

Tudi zdravniki se redko cepijo
Precepljenost v Sloveniji ni nizka le med splošno populacijo, ampak tudi med zdravstvenimi delavci. Tako je bilo v zimski sezoni 2013/2014 v UKC-ju Ljubljana proti gripi cepljenih komaj devet odstotkov zdravstvenih delavcev, je navedla vodja službe za preprečevanje bolnišničnih okužb Tatjana Lejko Zupanc. "Res ne vem, kaj delamo narobe," je podatke o skromni precepljenosti tudi zdravstvenih delavcev komentiral Strle.

Kot je pojasnila Lejko Zupančeva, so med zaposlenimi opravili tudi anketo in argumenti, zakaj se ne cepijo, so podobni tistim pri preostali populaciji: da nikoli ne zbolijo, da tako niso v stiku z obolelimi, da cepivo ni učinkovito, nekateri kot argument navajajo stranske učinke, drugi pa "zaroto farmacevtske industrije in druge bizarne argumente", je naštela. Poleg tega se vsako leto, ko se začne sezona cepljenja, "pojavi določeno število pisem, ki govorijo o grozotah cepljenja in strašljivih stranskih učinkih".

Petrovec: Necepljenje je etično nesprejemljivo
A prav cepljenje zdravstvenih delavcev je izjemno pomembno. Kot je poudaril predstojnik inštituta za imunologijo Miroslav Petrovec, bi se zdravstveni delavci, ki prihajajo stalno v stik z različno bolnimi, morali zavedati, da če pridejo bolni v službo, lahko prenesejo okužbo tudi bolniku, za katerega bo to usodno. "To je etično nesprejemljivo," je dejal.

Lansko sezono se je cepivo proti gripi izkazalo za slabše učinkovito, tako so za gripo zbolevali tudi cepljeni. Tudi sicer cepivo proti gripi ne zaščiti 100-odstotno, a je Strle poudaril, da je ta zaščita vendarle boljša kot pa tveganje, da zbolimo, ob tem okužimo še bližnje, v primeru zdravstvenih delavcev tudi bolnike, ter da bo nekaj zbolelih tudi umrlo. Po njegovih besedah so smrti, povezane z gripo, nepotrebne.

Zaščita mladih in zdravih ljudi, ki se cepijo proti gripi, je med 70 in 90 odstotkov. Bistveno slabša pa je zaščita za starejše in bolne. Cepivo zaščiti približno tretjino teh, pri polovici lahko preprečimo, da ne bi šli v bolnišnico, pri 60 odstotkih starejših s cepljenjem preprečimo, da bi dobili pljučnico, za 75 odstotkov pa lahko preprečimo smrt, je še naštel Strle.
NIZJ-jev video o gripi (slovenske podnapise se vključi v nastavitvah):







Strle o nizki precepljenosti pri zdravstvenih delavcih