Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo za zdaj namreč niso opazili resnejših napadov skupine Anonymous na spletne strani vlade in državnih organov, je na novinarski konferenci povedal direktor direktorata za e-upravo in upravne procese Aleš Dobnikar in dodal, da je bil zadnji večji napad zaznan v nedeljo, pred tem pa v soboto.

Slovenska skupina, ki se predstavlja kot del hektivistične skupine Anonymous, je v minulem tednu izvajala različne napade na slovenske strežnike. Z vladnega spletnega strežnika so skopirali podatke o internih IP-naslovih, imenih zaposlenih in nekaterih preklicanih certifikatih. Podatki ne omogočajo dostopa do sistema za izdajo certifikatov in kraje certifikata.

V nedeljo so se odvijala "razobličenja" nekaterih slovenskih spletnih mest - zps.si, obcinaljutomer.si in probanka.info, ki imajo istega ponudnika gostovanja. V večernih urah pa so bili izvedeni tudi napadi na spletna mesta slovenskih političnih strank.

Ministrstvo domneva, da za napadi stojijo posamezniki iz Slovenije
Na ministrstvu sicer pozorno spremljajo dogajanje, sodelujejo tudi z računalniškimi strokovnjaki z drugih ministrstev ter javnega zavoda Arnes in policije. V tem okviru tudi preverjajo, če so kje morebitne šibke točke, poleg tega pa o dogajanju obveščajo tudi slovensko obveščevalno-varnostno agencijo.

Domnevajo, da za dosedanjimi napadi stojijo tudi nekateri posamezniki iz Slovenije, o tem, kdo točno, za zdaj podatkov nimajo. Dobnikar pravi, da bodo po koncu intenzivnejših napadov ocenili, ali je prišlo do kaznivih dejanj, in temu primerno nato ukrepali. V zadnjih dveh tednih, ko je intenzivnost napadov večja, ti izvirajo s strežnikov z vsega sveta. Prej so napadi običajno izvirali s kitajskega ali ruskega območja.

Akcija proti Sloveniji v okviru globalne akcije
Mednarodna hekerska aktivistična oziroma t. i. hektivistična skupina Anonymous, ki ima tudi slovensko vejo, je s svojimi dejavnostmi proti Sloveniji začela v okviru globalne akcije, s katero izraža nasprotovanje mednarodnemu trgovinskemu sporazumu za boj proti ponarejanju (Acta). Tega so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije, po podpisu pa ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.