Ogorčenje, napad na svobodno medmrežje, cenzura, odklapljanje ljudi z medmrežja ... To so gesla, ki so zadnji teden prevladovala v medijih, na spletu in danes tudi na slovenskih ulicah. Na ljubljanskem Kongresnem trgu, pred državnim zborom, vlado, pred ameriškim veleposlaništvom in na Trgu Leona Štuklja v Mariboru so potekali protesti proti mednarodnemu trgovinskemu sporazumu Acta, ki ga je prejšnji teden podpisala tudi Slovenija.

Že "napadli" NLB
Poleg protestov v živo so se aktivisti proti Acti borili tudi na medmrežju. Anonymous je izpolnil obljubo z napovedanim haktivističnim napadom na spletne strani NLB-ja, ki so bile okoli dve uri nedosegljive. Anon je namreč že v petek napovedal napad na spletne strani NLB-ja (vključno s spletno storitvijo Klik).

Med napadom podatki niso bili odtujeni
"NLB je bil danes dopoldne tarča napada v obliki izjemno povečanega števila istočasnih dostopov do spletnih storitev banke. Zato so bile zaradi preobremenjenosti nekaj časa (od cca 10. ure do cca 11. ure) nedostopne spletne strani banke, NLB Klik in NLB Proklik," so sporočili iz NLB-ja. Med napadom ni bilo odtujitve kakršnih koli občutljivih podatkov.
Prvi mož največje domače banke Božo Jašovič pa je po drugi strani dejal, da je šlo pri nedosegljivosti za varnostni ukrep. Kot za Prvi dnevnik naše televizije še poroča Nuša Baranja, naj bi bilo moteno tudi delovanje nekaterih bančnih avtomatov.

Napovedan tudi napad na vladne strani
Če se vlada in DZ jasno ne izrečeta proti Acti, so v Anonymousu napovedali tudi napad na strani slovenske vlade. Kdaj se bo iztekel rok za takšno izrekanje, ni znano. Glede na to, da so te dni Anonimni v množičnih akcijah napadli številne spletne strani vlad in organizacij, povezanih z avtorskimi pravicami, je verjetnost napada tudi na slovenske realna. Poleg prej omenjenih napadov je posebna hekerska skupina znotraj Anonymousa, TeamGreyHat, v zadnjem tednu vdrla v 19.000 spletnih strani "v podporo boju proti Acti".
Protesti v Ljubljani, Mariboru in še kje
Ljubljanski protest proti sporazumu, "ki ogroža človekove pravice in svobodo interneta", je trajal od 12. do 15. ure. V snegu in nizkih temperaturah se je po poročanju STA-ja zbralo okoli 3.000 ljudi. Na uradne ocene policije še čakamo, po oceni MMC-ja pa je množica v povprečju (številka se je skozi "postaje" protesta spreminjala) štela do 2.000 ljudi. Od znanih obrazov smo na Kongresnem trgu opazili sindikalista Branimirja Štruklja, politologa in aktivista Andreja Kurnika ter psihologa Matica Munca.
Precej manj od pričakovanj
Predhodno je udeležbo na Facebooku sicer potrdilo več kot 9.000 ljudi, še nadaljnjih 3.500 pa je napovedalo, da bo "mogoče prišlo". Udeležbo sta sočasno napovedali tudi gibanji 15o in Nevidni delavci sveta, poleg tega pa je bilo treba računati tudi na morebitne udeležence mimo organizacije spletnih družabnih omrežij. Udeležbo na sočasnem protestu na Trgu Leona Štuklja v Mariboru je prek Facebooka priglasilo okoli 1.700 ljudi, po poročanju STA-ja pa jih je tam bilo nekaj sto.

Protesti istočasno tudi po širši Evropi
Pobudnik ljubljanskega protesta tega ni prijavil in ga je označil za "spontani shod". Njegova napoved udeležbe (3000 protestnikov) se je izkazala za pravilno. Slovenska protesta pa sta le del večjega, svetovnega gibanja, saj se protesti proti Acti pojavljajo že ves teden od podpisa. Vrhunec evropskih protestov bo "Anti-Acta dan" 11. februarja, ulice pa danes zasedajo protestniki v švedski, slovaški, britanski, češki in irski prestolnici. 10.000 protestnikov je napovedanih v Stockholmu.

Posebna zgodba je Poljska, kjer protesti z nasiljem potekajo že ves teden. Po poročanju tiskovnih agencij je na ulicah poljskih mest redno protestiralo 30.000 ljudi, ki so dosegli, da je poljski premier Donald Tusk ratifikacijo sporazuma zamrznil.

Pred osmimi leti se je na velikih sindikalnih demonstracijah zbralo 40.000 ljudi. Protestirali so proti vladnim reformam in za socialno državo. Kaj je tisto, kar tudi tokrat napoveduje množice na ulici?

Tudi na spletu ni vse zlato, kar se sveti
Acta (Anti-Counterfeiting Trade Agreement), mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejevanju, v vsej svoji kompleksnosti in s spremembami skozi leta poleg ogorčenja velikega dela javnosti povzroča še največ - zmede. Na spletu in v medijih krožijo velike količine informacij, trditev in obtožb na račun Acte. Včasih povsem upravičenih, včasih sploh ne, v večini primerov pa je upravičenost zelo težko določiti.
Kaj sploh je Acta in kaj prinaša?
O tem, kaj Acta sploh prinaša, se med seboj ne morejo zediniti številni slovenski državni organi ter strokovnjaki, zediniti se ne morejo niti vodilni možje držav, ki so sporazum izpogajali. Povsem nasprotujoče si izjave o naravi sporazuma so prišle celo z obeh strani Atlantika - Urad zunanjetrgovinskega pooblaščenca ZDA (ki je leta 2006 bil tudi pobudnik Acte) je zatrdil, da Acta sploh ni pogodba (treaty), temveč nezavezujoč "izvršni sporazum" (executive agreement); medtem ko evropski komisar za trgovino Karel De Gucht trdi ravno nasprotno - da je pogodba in da je zavezujoča.
Razpoke med pogledi, kaj sploh Acta je, se še bolj poglabljajo. Medtem ko številni kritiki, tako iz laične kot strokovne javnosti, Acti očitajo, da bo znatno posegla v temeljne človekove pravice, Evropska komisija trdi, da bo le utrdila standarde varovanja obstoječih. Medtem ko slovenska vlada vztrajno zatrjuje, da določila Acte sploh ne posegajo v slovensko zakonodajo in ne predvidevajo nobenih sprememb, Urad informacijskega pooblaščenca RS meni povsem nasprotno.
Vsej tej zmedi veliko prispevajo netransparentnost, tajnost in skrivalnice pri sprejemanju Acte. Tudi zato bodo med protestniki tudi strokovnjaki za področje pravic intelektualne lastnine; tudi zato so predstavniki slovenskih avtorjev glasbe zavrnili Acto.
Kaj torej piše v Acti in kaj je bistvo problema, ki je pognal proteste? Štiri glavne očitke lahko najdete v najvišjem okvirčku na desni strani.
Te štiri očitke (in še več) na svoji spletni strani drugo za drugo zavrača Evropska komisija, ena glavnih pogajalk pri sporazumu. Med branjem besedila sporazuma kaže, da ima Komisija prav - teh določb (večinoma) v Acti ni. Po drugi strani pa strokovnjaki nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s pravom in pravicami na medmrežju, takšne trditve Komisije ostro zavračajo, celo kot laži.
"Zlati standard" svetovnega varovanja pravic
Podroben pregled besedila sporazuma razkrije, da Acta - neposredno - skoraj ničesar od naštetega ne vsebuje. Tako na svoji spletni strani zatrjuje tudi Evropska komisija, ena glavnih pogajalk. Za razumevanje vzroka, od kod takšno neskladje, se je treba vrniti v preteklost. Najmanj do leta 2006, ko je ameriški zunanjetrgovinski pooblaščenec povabil države sveta k pogajanjem o sporazumu, ki bi postavil nekakšen "zlati standard", minimalno stopnjo varovanja vseh pravic, ki izhajajo iz intelektualne lastnine, in tako zmanjšal škodo zaradi ponarejanja, ki po njihovih trditvah znaša kar 200 milijard dolarjev letno.

Neobičajen postopek, neobičajna vsebina
Države so k temu pristopile in v običajni tajnosti, ki je značilno za pogajanja o trgovinskih meddržavnih sporazumih, dve leti oblikovale besedilo sporazuma. Trditve slovenskega ministrstva za gospodarstvo, pa tudi Evropske komisije, da postopek ni bil neobičajen, držijo. A spet ne povsem. Po besedah Maje Bogataj Jančič z Instituta za intelektualno lastnino namreč vsebina Acte sega globoko v človekove pravice in kazenskopravno ureditev, zato je njihovo urejanje skozi trgovinski sporazum neobičajno in neprimerno. Pa tudi sam postopek ni bil povsem običajen, saj je je izognil ustaljenim mednarodnim ustanovam (WTO, WILO) kjer se takšni sporazumi navadno sklepajo.
Šele z WikiLeaksom postopek transparentnosti
Vprašanje je tudi, koliko Actine vsebine bi danes sploh poznali, če ne bi leta 2008 prek portala WikiLeaks začeli curljati dokumenti, povezani z Acto, in vzbudili veliko pozornost javnosti. Tudi pozornost državljanov je odigrala vlogo pri tem, da so Evropska komisija - pa tudi marsikatere evropske države - po besedah Jančič Bogatajeve iz sporazuma umaknile veliko spornih določb, veliko pa jih omilile.
Pri pisanju sodelovale vplivne industrije?
Tudi tu je razlog za zmedo. Veliko trditev nasprotnikov Acte izhaja iz starejših različic dokumenta, ki ne veljajo več, in veliko zmotnih prepričanj v javnosti bi vlade s transparentnejšim postopkom in aktivnejšim obveščanjem lahko preprečile. Ob tem ostajajo nepreverjene trditve nasprotnikov Acte, da so pri pisanju sodelovali predstavniki zabavne, kmetijske in farmacevtske industrije. Slovensko gospodarsko ministrstvo takšne trditve zavrača. A Bogataj Jančičeva je jasna: "Povabljene so bile ozke interesne skupine s konkretnimi interesi, javnost in drugi interesi pa izključeni."
Izpostavlja še, da so predstavniki evropskih držav, trenutno pod ploho kritik zaradi sodelovanja pri Acti; veliko prispevali k temu, da se je Acta omilila in upoštevala več različnih interesov. A če se je Acta omilila in če že zdajšnje besedilo sproža vseevropske proteste, kakšna je bila prej?
Dokumenti, ki so sčasoma pricurljali v javnost, dokazujejo, da je Acta nekoč vsebovala skoraj vse, kar ji kritiki danes očitajo. Še več. Čeprav v zdajšnjem besedilu Acte večine očitanih določb ni, Acta po številnih interpretacijah vse to še vedno - omogoča.
Nedoločenost - odprta vrata nezapisanemu
Kot opozarja slovenska informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, sta sporni širina in odprtost današnje Acte. V stari so o ostrih ukrepih govorili odkrito, zdaj pa le "bolj prikrito", je pojasnila. Določbe Acte torej še omogočajo interpretacije in izvajanje zakonodaje, ki ustreza prej omenjenemu seznamu glavnih očitkov nasprotnikov.
Sporazum se v grobem osredini na dve področji: prvo je boj proti ponarejevanju blaga - oblek, čevljev, ur itd. Hiba sporazuma je, da nekaterih držav, iz katerih pride največ tovrstnega nezakonitega blaga (Kitajska, Brazilija, Indija ...), sploh ni med podpisnicami. Spet k argumentom nasprotnikov (StopActa).
Ti domnevajo, da bo Acta v zdajšnji obliki (ko ni več najostrejših določb) predvsem betonska podlaga, ki ne omogoča več vrnitve k ohlapnejšim standardom zaščite pravic iz intelektualne lastnine, hkrati pa odpira in spodbuja zaostrovanje. Kot veljaven mednarodni sporazum bi bil potem za ZDA uporaben kot merilo pri sestavi t. i. Poročila 301. Z njim ZDA določajo države, ki ne omogočajo zadostne zaščite avtorskim pravicam in na tej podlagi lahko poleg diplomatskih pritiskov uvedejo tudi sankcije. Oboje je pri ZDA redna praksa.
Drugo področje, na katero se poročilo osredinja, so pravice iz intelektualne lastnine (avtorske pravice, patenti itd.). Tu se sporne interpretacije začnejo. Drugi oddelek sporazuma po interpretaciji tehnološkega portala SloTech prinaša možnost izjemno visokih odškodnin za uporabo in deljenje nezakonito pridobljenih avtorskih vsebin; višina pa naj bi odražala tudi preventivni učinek. Kam vodi takšna interpretacija, kaže pravna praksa v ZDA, kjer je npr. osebi za vleko 24 nelegalnih glasbenih datotek sodišče naložilo plačilo 1,9 milijona dolarjev odškodnine.
Še nekaj drugih spornih določb.
Kaj je "trgovinski obseg" zlorabe avtorskih pravic
23. člen Acte vladam nalaga, da morajo kazensko odgovornost zagotoviti, kadar se se zloraba avtorskih pravic dogaja v "trgovinskem obsegu". Torej namen (prodaje ali uporabe), kot je aktualno v slovenski zakonodaji, ni pomemben, s tem se v Acti posredno izenačujeta komercialno in zasebno kršenje avtorskih pravic. Hkrati pa "trgovinski obseg" v Acti ni opredeljen in pušča prostor za želene interpretacije.

Pregledovanje elektronskih naprav na meji
V 14. členu Acta obravnava pregledovanje pošiljk na meji in določa, naj se pregleduje tudi komercialno blago v "majhnih pošiljkah". Torej lahko tudi tisto, kar posameznik naroči v spletni trgovini. 15. člen pa vladam dopušča možnost, da "lahko" iz teh pregledov izključi tudi "majhne količine nekomercialnega blaga. Poudarek je, da se država pregledovanju iPadov in prenosnih računalnikov glede nezakonitih vsebin lahko odpove, če tako želi. Lahko se tudi ne.

Od invazivnih do povsem nevtralnih ukrepov
Informacijska pooblaščenka zaradi prevelike splošnosti kot zelo spornega izpostavlja tretji odstavek 27. člena, ki nalaga "prizadevanja za učinkovito obravnavanje kršitev blagovnih znamk in avtorskih ali sorodnih pravic". To lahko pomeni uvedbo zelo invazivnih ukrepov - lahko pa tudi povsem nevtralnih. Za povsem nevtralne pa ni treba takšnega mednarodnega sporazuma, je zatrdila.

Javna razprava in pojasnila vlade
Acta z ratifikacijo ne bo imela takojšnjih neposrednih učinkov, temveč bo učinkovala na prihodnjo sprejeto zakonodajo. Pirc Musarjeva ocenjuje, da bo morala Slovenija zaradi Acte spremeniti kar nekaj zakonov, in vlado poziva, naj razkrije, katere. Gospodarsko ministrstvo pa ob tem ponavlja oceno, da spremembe zakonodaje zaradi Acte niso potrebne.

Morda bo več razkrila javna predstavitev mnenj, ki se s 17. februarjem obeta v slovenskem državnem zboru. Za veljavnost jo mora končno potrditi tudi ta organ.

"Nasledniki Acte"
Če pa bodo današnji protesti zalegli in do ratifikacije ne bo prišlo, ZDA že pripravlja vsebinsko podoben sporazum - TPP. Ta se sicer ne nanaša neposredno na Evropo, a če Acta ne bo sprejeta, bo vprašanje "zastarele ureditve", kot se je izrazila Jančič Bogatajeva, ostalo. In v pripravi bo nov sporazum. S kaj več javne razprave znotraj družbe?