Vrstni red bi bil od zdaj tak: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Ceres, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton, Charon in 2003 UB313, ki ima začasno ime Xena. Foto: EPA
Vrstni red bi bil od zdaj tak: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Ceres, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton, Charon in 2003 UB313, ki ima začasno ime Xena. Foto: EPA
Novi planeti
Xena, Charon in Ceres (od leve proti desni), v primerjavi z Zemljo. Foto: EPA

Devetim obstoječim planetom bi bilo potrebno dodati še Plutonovo luno Charon, asteroid Ceres, ki so ga pred dvema stoletjema že šteli med planete, in najbolj oddaljeni poznani objekt v osončju z začasnim imenom Xena. 2.500 strokovnjakov iz 75 držav bo o dokončnem predlogu resolucije in nekaterih novih imenih glasovalo v prihodnjih dneh. Mednarodna astronomska unija je pristojna za urejanje statusa planetov od leta 1919.

Predlagali so tudi novo definicijo planetov: to bi bili okrogli objekti, ki krožijo okrog Sonca, s premerom najmanj 800 kilometrov in maso vsaj 1/12.000 Zemljine. Po novem bodo med kriterije za definicijo planeta uvrstili tudi gravitacijo.

Strokovnjaki menijo, da bi bilo zaradi večje jasnosti potrebno preimenovati nekatere "planete" v "plutone" - to naj bi veljalo za Pluton, plutonovo luno Charon in telo z imenom 2003 UB313 z delovnim imenom Xena. Poimenovanje bi se nanašalo na objekte v t. i. Kuiperjevem pasu, skrivnostnem ovalnem področju onkraj Neptuna, ki vsebuje na tisoče kometov in drugih planetarnih objektov. Namesto termina "mali planeti" pa bi začeli uporabljati termin "mala telesa sončnega sistema".

Mednarodna astronomska unija ima tudi poseben seznam, na katerem se nahajajo telesa, ki bi jih lahko v prihodnosti uvrstili med planete, če bodo nadaljnja opazovanja potrdila njihove domnevne velikosti in orbite. Strokovnjaki poudarjajo, da število planetov ni dejstvo, ki se ga ne bi dalo ovreči.