Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Četudi je blizu, je za človeštvo zelo, zelo daleč
  • Za naseljivost je treba še veliko stvari odkljukati
  • Morda se praži v sevanju, morda je "zaklenjen"
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 75 glasov Ocenite to novico!
Proksima b
Tako so pri Esu vizualizirali, kako naj bi izgledalo površje Proksime b in Proksime Kentavre na njenem nebu. Foto: ESO/M. Kornmesser
Proksima b
Primerjava velikosti med Zemljo in Proksimo b. Desna podoba je računalniško ustvarjena. Foto: PHL @ UPR Arecibo, NASA EPIC Team.
3,6-metrski teleskop
Sveži eksoplanet (pa tudi veliko njih predtem) so odkrili s pomočjo 3,6-metrskega teleskopa v Čilu. Foto: Eso
Proksima Kentavra
Primerjava velikosti sistema Proksime Kentavre (desno) z orbito Merkurja okoli Sonca. Foto: ESO/M. Kornmesser/G. Coleman
Proksima Kentavra
Tako naj bi Proksima b izgledala malo bolj od daleč. Podoba je računalniško ustvarjena. Foto: ESO/M. Kornmesser
Sonce, Proksima Kentavra
Simulacija, kako bi Sonce (levo) in Proksima Kentavra (desno) izgledala opazovalcu s površja vsaka svojega planeta. Proksima je precej manjša, a je tudi bližja svojemu planetu. Foto: ESO/G. Coleman
       Na prve sledi eksoplaneta smo naleteli že leta 2013, a ni jih bilo dovolj in niso bile prepričljive.       
 Guillem Anglada-Escudé, Univerza v Londonu, vodja raziskave
James Webb
Da bi izvedeli kaj več o svežem zunajosončnem planetu, bo verjetno treba počakati na vesoljski teleskop James Webb. Na fotografiji pozlačeno zrcalo, ki naj bi leta 2018 končalo 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje. Foto: NASA/Chris Gunn
VIDEO
Odkrili planet pri najbli...

Dodaj v

Planet, ki bi lahko podpiral življenje, kar pri najbližji sosednji zvezdi

Proksima b pri Proksimi Kentavri
24. avgust 2016 ob 19:00,
zadnji poseg: 24. avgust 2016 ob 19:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

Govorice o eksoplanetu v soseščini so se izkazale za resnične. Eksoplanet, ki bi lahko podpiral razvoj življenja, se skriva kar pri najbližji sosednji zvezdi Proksimi Kentavri. Ima podobno maso kot Zemlja. A še precej je neznanega.

Do zdaj so astronomi planete izven Osončja odkrivali zelo daleč stran. Tako daleč, da jih najbrž prav nikoli ne bi dejansko obiskali. Zemlji najbolj podoben (znani) eksoplanet Kepler 452b se denimo nahaja 1.400 svetlobnih let stran, kar pomeni, da bi s hitrostjo sonde Voyager 1 tja prišli v 2,5 milijona let. Za primerjavo: človeštvo se je ustalilo in postavilo temelje sodobne civilizacije šele približno 10.000 let nazaj. Razdalja je enostavno prevelika, da bi si naša vrsta tam kdaj koli ustvarila drugi dom.

Bližje ne gre
Zato je toliko bolj zgodovinsko odkritje, da se Zemlji podoben planet nahaja najbližje, kar se še da. Pri najbližji sosednji zvezdi, Proksimi Kentavri. O tem se je govorilo že prejšnji teden, ko so informacije pricurljale na dan skozi nemški tednik Der Spiegel, zdaj pa jih je v sporočilu za javnost potrdil tudi Evropski južni observatorij (ESO). A vnaprej je treba poudariti, da je o svežeodkritem eksoplanetu znanih le nekaj lastnosti. Da bi lahko govorili o dejansko življenju prijaznem planetu, bo treba odkljukati še precej pogojev. Za zdaj ne kaže tako slabo.

Raziskava bo objavljena v četrtek v znanstveni publikaciji Nature, napoveduje ESO.

V območju Zlatolaske, a kar hladen
Konkretni podatki. Zunajosončni planet se imenuje Proksima b. Nahaja se 4,25 svetlobnega leta stran. Njegova masa je za ščepec večja od modrega planeta, znaša 1,3 Zemljine. Matično zvezdo, rdečo pritlikavko Proksimo Kentavro, obkroži enkrat na 11 zemeljskih dni. Ima kamnito površje (ni plinast, tako kot denimo Jupiter). Od zvezde je ravno prav oddaljen, da je segret na zmerne temperature. Ni ne pretopel ne prehladen in če ima kaj vode, je ta v tekoči obliki, so na medijski konferenci našteli predstavniki ESO-ja.

Proksima b okoli zvezde kroži zelo blizu, pri sedmih milijonih kilometrov. To je bližje kot Merkur okoli Sonca. Toda rdeča pritlikavka je relativno hladna in temna zvezda, zato je Proksima b še vedno v območju Zlatolaske, le v nekoliko hladnejšem delu. Če tekoča voda obstaja in če se planet dovolj hitro vrti, je tekoči H2O razširjen na toplejših področjih planeta, torej v tropskih predelih.

Z vprašanjem, ali Proksima b lahko podpira ravzoj življenja, se ukvarjata dve raziskavi.

Morda se praži v sevanju, morda je "zaklenjen"
Z bližino vzniknejo težave. Človeškemu očesu vidna svetloba ter toplota sta morda primerni. A drugi deli spektra elektromagnetnega valovanja so pri takšni bližini lahko ubijalsko močni; površje Proksime b se morda kopa v intenzivnem ultravijoličnem in rentgenskem sevanju. Za zaščito bi potreboval primerno močan mehurček magnetnega polja in ustrezno sestavo atmosfere - oboje je za zdaj neznanka.

Prav tako znanstveniki ne vedo, kako se planet vrti. Pri takšni bližini se pogosto zgodi, da je gravitacijsko "zaklenjen" na zvezdo oz. da je proti njej vedno obrnjen z isto stranjo. Ob vroči zvezdi bi to lahko pomenilo, da se ena stran praži, druga pa zmrzuje. A ker je zvezda relativno mrzla, izpostavljene plati ne cmari, temveč jo sodeč po raziskavi ravno prav ogreva za prisotnost tekoče vode.

Z vsemi seštetimi dejavniki je podnebje na Proksimi b najbrž precej drugačno od zemeljskega. Tam zelo verjetno ni letnih časov.

Zvezda pleše
Zunajosončni planet so našli, ker se njegova zvezda guga. Je precej manj masiven, toda vseeno njegov gravitacijski vpliv ni zanemarljiv. Ko kroži okoli zvezde, jo vedno le za drobec potegne v svojo smer, tako, kakor Mesec naše oceane. Takšno guganje pusti odtis na svetlobi zvezde v obliki Dopplerjevega učinka, slednje pa lahko zazna spektograf HARPS, nameščen na ESO-jevem 3,6-metrskem teleskopu v Čilu. Opazovanja so preverjali in potrjevali tudi nekateri drugi kopni teleskopi v okviru mednarodnega projekta Pale Red Dot (PRD, Bleda rdeča pika).

Na ESO-ju so že napovedali nadaljnjima opazovanja na Evropskem ekstremno velikem teleskopu (E-ELT). Za kakovostne podatke bo verjetno treba počakati še na dolgo napovedovani James Webb (predvidoma 2018), pri katerem so nedavno dokončali pozlačeno zrcalo.

Med najsvetlejšimi neba
Proksima Kentavra je del trozvezdja Alfa Kentavra, treh zvezd, ki so druga od druge oddaljene le košček svetlobnega leta in krožijo okoli skupnega težnostnega središča. Na nebu so vidne kot en objekt, eden najsvetlejših sploh (Proksima sama ne). Sistem se nahaja 4,4 svetlobnega leta stran oziroma približno 40 bilijonov kilometrov, kar je ogromno. To je toliko kot 277.000 razdalj med Zemljo in Soncem. Potovanje tja s hitrostjo Voyagerja 1 bi trajalo skoraj 80.000 let.

Strel med zvezde
A obstaja možnost, da bo človeštvo tam imelo svojo sondo že v roku nekaj desetletij. Pripravlja jo mednarodni projekt StarShot s podporo številnih svetovno znanih gospodarstvenikov in znanstvenikov, med njimi so Stephen Hawking, nobelovec Steven Chu, Mark Zuckenberg in ruski miljarder Juri Milner. Razviti nameravajo miniaturne sonde v velikosti procesorskega čipa in jih do petine svetlobne hitrosti pognati s pomočjo laserskega žarka. Po tem scenariju bi do Alfe Kentavre naprava pripotovala v borih 20 letih, toda razviti in miniaturizirati bo treba veliko tehnologije ter rešiti kopico fizikalnih preprek. Če jim uspe, bodo lahko že obstoječe generacije z lastnimi očmi videle tudi Proksimo b.

Na meseni obisk ne gre računati
Človeško potovanje globje v vesolje je po drugi strani precej bolj v povojih. Komaj se pripravlja, da bi homo sapiens sapiens dosegel Mars, kaj šele, da bi šel dlje, celo izven Osončja. Od trajanja, ki astronavtu ne bi zagotavljalo, da bi sploh uzrl cilj (morda bi ga njegovi, na vesoljski ladji rojeni otroci) pa do sevanja, saj bi ga pri desetini svetlobne hitrosti prejel toliko, da bi lahko že prvi dan potovanja umrl; vse to kaže, da bodo morda pri Alfi Kentavri relativno kmalu mehanske oči, človeške pa zagotovo ne.

Nekajletni plaz
Zadnji dve leti sta sicer poskrbeli za izbruh odkritij zunajosončnih planetov. Samo majski paket, za katerega je poskrbel teleskop Kepler, vsebuje 1.284 potrjenih primerkov, od katerih bi deveterica morda lahko podpirala razvoj življenja. Skupno je do zdaj potrjenih več kot 3.500 planetov zunaj Osončja.

Sveža študija, ki so jo izdelali na ameriški univerzi Stephen Kane, je izmed tisočerih potrjenih planetov, našla skupno 216 takšnih, ki bi lahko bili podobni Zemlji, od tega je 20 "najboljših kandidatov". Celoten seznam je na voljo tukaj, polno listo potrjencev pa vodi Extrasolar Planets Encyclopaedia.

Druge zanimivosti
Med njimi so takšni zanimivi primerki, kot je tale, kjer na nebu vzidejo tri sonca, ali pa tale par kamnitežev v območju Zlatolaske, ki je le 39 svetlobnih let stran. Najbližji do zdaj znani zunajsončni planet, morebiti primeren za življenje, se nahaja 14 svetlobnih stran ob rdeči pritlikavki Wolf 1061. Ni pa Zemlji preveč podoben, na njem bi imeli kar štirikratnik zdajšnje teže.

Znanstveniki so lani izbirali listo zunajosončnih planetov, ki so zanje iz teh ali drugih razlogov najvznemirljivejši, izidi pa so na voljo tukaj. In če vas slučajno zanima, kako je videti rojevajoči se eksoplanet, ga lahko tukaj vidite neposredno ujetega na fotografijo.

Video 1: Simulacija poleta skozi sistem Proksime Kentavre

Video 2: Simulacija površinskih temperatur na Proksimi b, če se ta dovolj hitro vrti

Video 3: Simulacija površinskih temperatur, če je planet zaklenjen na zvezdo

Video 4: Simulacija potovanja od Zemlje do Proksime




Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
COP
# 24.08.2016 ob 19:40
Ramus
Izgleda je za to, da postaneš znanstvenik, potrebna predvsem bujna domišljija,..

Ne, veliko trdega dela. Bujna domišljija je posledica inteligence, kar je za znanstvenika seveda osnova.
Ocelot
# 24.08.2016 ob 19:42
Ramus
"Izgleda je za to, da postaneš znanstvenik, potrebna predvsem bujna domišljija,..."

In to izjavi človek, ki verjame v biblijske zgodbice :D
slorevolucija
# 24.08.2016 ob 19:46
Kvaliteten članek o zanimivi temi.
Kobalt
# 24.08.2016 ob 19:59
Bog je izmišljen. Jezus takisto. (Astro)Fizika pa (ni še 100%) resnica. (Je pa zelo blizu. Bližje kot bo kristusova bajka kdajkoli.)

Živeli.

Ne joči, Ramus.

Hvala Aljoša.
pašeresje
# 24.08.2016 ob 19:28
Planet, ki bi lahko podpiral življenje, kar pri najbližji sosednji zvezdi

grem v petek pogledat...
dushevka
# 24.08.2016 ob 19:09
kako izjemno!
Gaius Julius
# 24.08.2016 ob 21:46
@fafaron

Miljarde zapravimo za vesolje, za emljo se pa požvižgamo. Kdo je tukaj nor?!

Na nabijaj, za vesolje porabimo neprimerno manj kot za vojskovanje in marsikatere druge stvari. Torej po tvoje bi morali nehati raziskovati vesolje, dokler ne porihtamo zadev na Zemlji? Nikoli se ne bo zgodilo. Ti bi torej 500 let nazaj Kolumbu rekel "ne hodi raziskovat, kaj nam bo to dokler zadeve doma ne štimajo". Glej ga zlomka, zadeve 500 let kasneje še vedno niso porihtane, vedno bomo imeli neke probleme.

Ravno z raziskovanjem vesolja bomo odkrili nove skrivnosti, ki nam bodo omogočile kvalitetnejši vsakdan, naslednje generacije pa bodo imele možnost poiskati nov dom.
luckyss
# 24.08.2016 ob 20:12
Precej evforičen članek..
Da bi že sosednja zvezda imela pogoje za življenje je podobno kot bi vi zadeli sedmico na lotu, naslednji teden pa bi se isto zgodilo vašemu sosedu..
Brez dvoma v vesolju vrvi od življenja, vendar glede na trajanje neke civilizacije, enormne razdalje, surovi pogoji itd..ni nekega upanja, da bi človek kdaj potoval med zvezdami..
Razen če obstaja še kakšna "drugačna fizika" - upam, da je tako, sicer smo obsojeni na samoto in norijo na tem planetu..
Heli0s
# 24.08.2016 ob 19:09
To me spomne na knjigo "Planet treh sonc".
generusus
# 24.08.2016 ob 22:06
Ramus

"Izgleda je za to, da postaneš znanstvenik, potrebna predvsem bujna domišljija,..."

Čeprav je tvoj komentar izrečen v ciničnem in prezirljivem tonu, si nevede povedal eno največjih resnic o znanstvenikih. Ja, bistvo dobrega znanstvenika je izjemno velika domišljija, ki pa se potrjuje na modelih, ki morajo biti potrjeni v praktični rabi. Da si lahko sporočil svoje mnenje, je v preteklosti bilo vključenih veliko znanstvenikov z domišljijo, ki so razvili tehnologijo, ki ti to omogoča.
Serpente
# 24.08.2016 ob 19:44
Nikamor in na nobeno zvezdo ne bomo potovali.
Glede na naso zgodovino in trenutne dogodke na Zemlji se bomo raje med sabo potolkli. :/
DrMinistr
# 24.08.2016 ob 20:55
že to da smo v zadnjih 30 letih izumili vse, kar rabimo, pred tem pa smo bili v kameni dobi, nekaj pove...

Hm...mam glih malo čez 30 let, pa se ne spomnim, da bi za časa mojega življenja izumili parni stroj, motor z motranjim izgorevanjem, elektriko, letalo,...
happy schimetzky
# 25.08.2016 ob 10:53
@PONOS
rdeče pritlikavke imajo več kot 100x daljšo življensko dobo kot recimo naše sonce. Zaradi mase namreč počasneje "pokurijo" vodik.
Naše sonce bo v naslednji fazi postalo rdeča orjakinja in pogoltnilo vse do zemlje, kasneje pa postala bela pritlikavka... Tako, da tudi ko sonca ne bo več, bo proksima kentavra še dolgo tam, po vsej verjetnosti skupaj s tem planetom :)
G.Bruno
# 25.08.2016 ob 11:37
happy schimetzky
Se popolnoma strinjam. Poleg tega ne smemo pozabit, da "vesoljska tehnologija" z opazovalnimi sateliti za podnebje, oceane in komunikacijski sateliti za prenos podatkov omogočajo "razumevanje zemlje" kot še nikoli doslej. Da ne omenjamo uporabo te tehnologije na vseh področjih znanosti.
Tehnologija za raziskave oceanov - KLIK
nacho
# 24.08.2016 ob 20:17
Da bi lahko takšne članke ljudje razumeli je treba biti vsaj malo naravoslovno izobražen oz. produhovljen v tem smislu. Večina jih je tukaj ne razume osnovnih zakonov fizike zato so temu primerni tudi komentarji. Da vam znanstvena srenja lahko tako poljudno približa kako naj bi neki novi svet izgledal, četudi zgolj v približku, je to izključno samo zaradi glomaznih dosežkov, ki jih znanost v stoletjih dosegla s pomočjo izjemnih ljudi. Marsikomu se niti ne sanja o čem govorim. Vseeno, naj razume kdor zmore... :-)
stone77
# 24.08.2016 ob 19:18
kaj če bi se raje ukvarjali s planetom na katerem živimo?
da ne bo res kdaj treba odpeketat...
FOAB
# 24.08.2016 ob 20:55
kaj če bi se raje ukvarjali s planetom na katerem živimo?
da ne bo res kdaj treba odpeketat...


smešno in omejeno razmišljanje. Nikoli ne bomo vsi bogati, lepi in svet nikoli ne bo idealen. Če bi tako razmišljali, se ljudje nikoli ne bi izselili iz Afrike, češ najprej moramo tukaj naredit civilizacijo potem lahko gremo dalje...

Kar je tukaj vrednota, ki jo zelo cenim je širjenje obzorja, tudi če se izkaže da je naša Zemlja velika redkost, pač ni kraja (planeta) kamor bi se kar lahko preselili. Ker takega pleneta morda ni bo to človeštvo prisililo da razmišlja drugače.
Ori
# 24.08.2016 ob 19:42
Na žalost prihodnost človeštva ni raziskovanje vesolja, pač pa verske vojne in versko udejstvovanje.
happy schimetzky
# 25.08.2016 ob 09:16
Kar precej vas je takih, ki pravite, da je to raziskovanje vesolja breveze in da ljudje NE CENIJO zemlje in se ji ne posvečajo in da bi morali (znanstveniki) zemljo rešiti, preden raziskujejo vesolje...
Pa kaj vam ni jasno?! Problem je ravno v cenjenju ($$$), poleg tega imamo znanstvenike na vseh mogočih področjih. V tem primeru je pač prišlo do super odkritja v vesoljskem raziskovanju in to je to. Ko pride do odkritja v biologiji, medicini, pa beremo tiste novice. In vse to služi vsem nam. A vi bi hoteli, da se zdaj čisto vsi znanstveniki, zdravniki, biologi, geologi, astrofiziki, itd, usmerijo v reševanje zemlje? In kaj bo potem? A se zavedate, da so oni so vse to že naredili in njihove ugotovitve pozna sleherni človek.

Zemljani ne skrbimo za planet. Zaradi spuščanja CO2 v ozračje, ki se je fosiliziral, ko zemlja še ni bila primerna za življenje in je ravno s to fosilizacijo CO2 postala primerna. Zdaj ta proces znova obračamo. Poleg tega smo destruktivni in ne skrbimo za trajnostno porabo resursov. Pa to nismo mi "moderni" ljudje izumili. To smo delali že prej (Rapa Nui recimo, ki so se sami iztrebili). Smo pa z napredkom in tehnologijo dobili takšno globalno moč, da vplivamo na celoten planet in ne samo na mikrohabitat (ekosistem).

Skratka, znanstveniki so vse (oz. vsaj osnove) že pojasnili glede zemlje in zdaj je na NAS zemljanih, na vsakem sleherniku, da nekaj naredi za zemljo. Vsi vi (mi) bi radi izkoriščali na nevzdržen način vse kar zemlja "ponuja", istočasno pa bentite čez znanstvenike, ker ne naredijo dovolj, da bi zemljo, ki jo vi (mi) uničujete rešili. Hinavščina v vsej svoji veličini!

Človek je vedno stremel k novim odkritjem in k temu, da razume vse okoli sebe. Raziskovanje vesolja je del tega in bo- k sreči- vedno bolj in prav je tako. Vsako znanje, ki ga pridobimo nas kot vrsto obogati, zato je vsako odkritje potrebno pozdraviti.
evaevi
# 24.08.2016 ob 21:26
Za razliko od nekaterih se mi raznolikost in 'neprimernost' komentarjev izredno dopade.
Zanima me edino, kaj se nam zares dogaja v glavah, naj se vidi in sliši ''sto ljudi, sto čudi'' .
Zlasti Ramusa obožujem, njegov doprinos je brez primere :)
MP3CE
# 24.08.2016 ob 20:12
Simulacija, kako bi Sonce (desno) in Proksima Kentavra izgledala opazovalcu s površja vsaka svojega planeta. Proksima je precej manjša, a je tudi bližja svojemu planetu. Foto: ESO/G. Coleman

Nisem siguren, a sklepal bi, da je na tej sliki da je Proksima desno in Sonce levo. Na to me napeljujeta barva zvezd (sonce je belo/rumeno, proksima rdeča - hladnejša), navidezno večja pa je zaradi bližine planeta (če se motim, bom vesel pojasnila).
anny22
# 24.08.2016 ob 19:45
Preselili se bomo in fentali še tisti planetek!
Rasta75
# 25.08.2016 ob 12:22
PONOS: "Glupost zakaj bi šel nekdo pri zdravi pameti na planet katera zvezda je rdeča prtlikavka naše sonce ima daljši rok trajanja...."

Življenska doba zvezde je obratno sorazmerna z njeno maso. Zvezde z maso nekaj 10 mas Sonca imajo življenjsko dobo le nekaj miljonov let, zvezde približno enako masivne kot Sonce nekaj miljard let (10 miljard let), rdeče pritlikavke pa celo do nekaj sto miljard let.
DrMinistr
# 24.08.2016 ob 20:57
Vsekakor pa izredno zanimiva novica, ki pa bo pri marsikom tudi burila domišljijo...kaj pa če je tam ne tako daleč res življenje?
Po drugi strani, je pa lahko celo precej bliže...že Evropa (luna) in Enkelad sta kandidata.
Partizan Miha
# 25.08.2016 ob 15:33
Vongobongo
"Tvojfrend
Tako da trdim, da si njega narobe razumel ;p"

Kako pa si ti pravilno razumel ministra ? Pogledal sem si posnetek in res govori o 4ih tujih vrstah, ki nas baje obiskujejo, sam sem glede takih rečeh izredno skeptičen, ampak dejansko govori o tem. :)
Vongobongo
# 25.08.2016 ob 14:03
Tvojfrend

Seveda nismo sami saj mamo tvojga frenda haha ;p
Rasta75
# 25.08.2016 ob 12:26
Bi pa večini komentatorjev, izključujoč par svetlih izjem, svetoval, naj se vrnejo v jame izumljat ogenj.

Nižvakazaseljaka.
Olorin
# 24.08.2016 ob 23:13
Ramus se hrani za arheoloske novice, tukaj mece le bombice.

@Jan15
80.000 let potovanja je verjetno merjeno po danasnjih standardih tehnologije, kajne? Ni treba biti ujet v trenutnih okvirih. Ce bo potovanje do drugih zvezd v prihodnosti postalo realnost, se bo ta cifra zagotovo nenehno zmanjsevala. In ko/ce bomo prisli v drugo ozvezdje, bosta Voyagerja se vedno blodila nekje "vmes". Seveda, ce se ne bomo pobili med sabo.
dylan_dog
# 24.08.2016 ob 21:46
@jan15" 80.00 let letenja. Kdo še verjame, da bi se človek odpravil na to pot"

Kdo je pa 10.000 let nazaj verjel, da bomo po zraku leteli?
Ne glej tako ozkogledno..., ze v clanku pise da obstaja moznost letenja z 20% svetlobne hitrosti.

Kako bo tehnologija napredovala skozi tisocletja se nam niti sanja ne. Jaz verjamem v moznost teleportacije, potem so pa moznosti neomejene.
Gaius Julius
# 24.08.2016 ob 21:33
No, če bo James Webb pokazal, da planet omogoča (zemeljsko) življenje, potem je to res odlična novica. 5 svetlobnih let je sicer nepredstavljivo ogromna razdalja, ampak neprimerno boljše kot ostali Zemlji podobni planeti, ki so oddaljeni po več deset ali sto svetlobnih let.

Postaja pa že malo nadležno, ko je pod vsakim znanstvenim člankom Ramus s svojimi pravljicami, pri vseh drugih smeti naša "slovenska" feministka, sedaj pa smo dobili še odkrito sovražnico moških...
papanister
# 24.08.2016 ob 21:33
@stars

Vaši komentarji nikakor ne sodijo v tematiko tega članka oziroma te rubrike in bodo gotovo izbrisani kot jih je nekaj že bilo.
gozdar1
# 24.08.2016 ob 21:32
@stars
Ljudje smo se vojskovali, od nekdaj..kar pa ne pomeni, da bi morali ostati v jamah (ali pa na tem planetu) za vedno. Če ne drugega bo ta planet kmalu premajhen in bo zaradi tega vojn še več ne manj. Sicer pa najlaže je pridigat iz udobnega fotelja sploh če nisi nikoli v življenju zares okusila borbe za preživetje.
fur80
# 24.08.2016 ob 20:49
da bi homo sapiens sapiens dosegel Mars, kaj šele, da bi šel dlje, celo izven Osončja

Kak naj pridemo tja, če se pobijamo med sabo še vedno zaradi vere? PRva prioriteta pa nam je nafta in denar. Bodoče gemeracije se nam bodo smejale.... jao, ko bodo videli kak smo bili trdi v glavi!
Belphegor
# 24.08.2016 ob 19:11
@Heli0s

Ampak mi verjetno nikoli ne bomo sposobni odleteti na Kvarto. ;)
Partizan Miha
# 25.08.2016 ob 20:22
vongobongo hvala za NE odgovor... :))
serpent
# 25.08.2016 ob 16:07
@tvoj_friend: tvoja lahkovernost je komična. A samo zato ker nek človek trdi da verjame, da nas že več tisočletij obiskujejo 4 različne nezemeljske vrste, to pomeni da je to res? Podaj trdne dokaze, drugače nima smisla da prepričuješ. Trdni dokaz bi npr. bil kakšna nezemejska naprava, ki jo je nekdo ukradel nezemljanom, za katero bi bilo jasno da ni mogla nastati na Zemlji. Podobno kot če bi v 15. stoletje nekdo prinesel pametni telefon.
mb128
# 25.08.2016 ob 15:24
No pa še en link.
https://wwe.newscientist.com/article/210
2465-proxima-b-7-big-questions-about-the-new-planet-next-door/
Rasta75
# 25.08.2016 ob 13:07
Ne vem zakaj vas toliko pripisuje tako nizke možnosti (kot na primer, zadeti sedmico na lotu) za nastanek življenja? Že samo dejstvo, kje vse povsod na Zemlji lahko najdemo žive organizme, govori bolj v prid predpostavki, da razvoj življenja ni neka redkost in posebnost, temveč bolj pravilo. Sicer pa, bomo videli v roku par desetletij...
gizmolinux
# 25.08.2016 ob 09:02
Pa saj je že dolo znano, da tam živijo Klingonci. :-)
FOAB
# 24.08.2016 ob 20:35
novica za polepšat dan.

Če pa je planet sinhrono vrti okoli zvezde, podobno kot Luna kaže Zemlji vedno isto stran, so možnosti za obstoj življenja majhne...
alcatraz
# 24.08.2016 ob 20:26
srčno upam da planeta ne najdejo.
dovolj je že to, da je človek totalno zdemuliral zemljo!
zaradi (skrajno neumno) lastne pogoltnosti!
mb128
# 24.08.2016 ob 20:18
Ja no če Eso in Harps nakazujeta da je temu tako potem je že tako.
Sedaj pa je tukaj še ogromno drugih problemov. Eden izmed njih je pogon. Če namreč ne bomo rešili te probleme, težave to odkritje de facto ni vredno skoraj nič!
jan15
# 27.08.2016 ob 13:08
@jan15" 80.00 let letenja. Kdo še verjame, da bi se človek odpravil na to pot"

Kdo je pa 10.000 let nazaj verjel, da bomo po zraku leteli?
Ne glej tako ozkogledno..., ze v clanku pise da obstaja moznost letenja z 20% svetlobne hitrosti.

Kako bo tehnologija napredovala skozi tisocletja se nam niti sanja ne. Jaz verjamem v moznost teleportacije, potem so pa moznosti neomejene.

Ne se hecat. Če bi potoval en človek s svetolobno hitrostjo, kar je nemogoče, racimo da, bi za štiri leta potreboval KOLIKO PIJAČE, HRANE IN VSEGA DRUGEGA!!

Sanje so, da bi vse to šlo v raketo! KAJ PA NAZAJ?

Kar drži, kako smo majhni in ne sanjarimo, da bi kdaj tja prišli!!
Vongobongo
# 25.08.2016 ob 15:08
Tvojfrend

Tako da trdim, da si njega narobe razumel ;p
mb128
# 25.08.2016 ob 14:59
Rasta75
Neglede na življensko dobo kakšne zvezde kaj misliš ko bo implodirala Alpha A oz Alpha B kaj se bo zgodilo s Proximo Centravri in s tem z Proximo B?!
Mimogrede, s tem vprašanjem nikakor nočem dajati v nič raziskovanje vesolja. Samo trdim da je potencialna naselitev Proksime B bolj tako.
Še nekaj, koliko pa sta sploh stari zvezdi Proxima A in Proxima B?
1514
# 24.08.2016 ob 23:48
Odlično napisan članek.
tocco
# 24.08.2016 ob 22:13
Ramus vprasaj ruse
stars
# 24.08.2016 ob 21:32
podpiram eksploracijo vesolja
mb128
# 24.08.2016 ob 21:09
Še par podatkov.
Planet je od svoje zvezde odaljen ~ 4.6 mil. km kar je 1/12 odaljenosti našega planeta od naše zvezde vse skupaj pa je oddaljeno ~ 40. bil. km od nas. Tako, da boste imeli vsaj približno predstavo.
tyhobrahe
# 24.08.2016 ob 21:01
A če bi dejal, da sem že bil na drugem planetu, bi mi to kdo verjel. Postavi se najprej vprašanje, kakšno gorivo sem za to potreboval in v katerem času sem šel,aja ta čas šele pride, res pa sem prepričan, da bi v to verjelo le 0,001 % bralcev na tem forumu. Bi kaj napisal o ESI ali NASI, pa mi gre na b.Torej zame je minilo že 10 let od tega, za tistega, ki vzamem na pot pa bo potrebno še okoli 10 let, na pot vzamem nejevernega Tomaža (torej človeka, ki trenutno ne verjame, da obstaja tehnologija za pot v vesolje). Kdor to verjame, človeška noga bo čez 10 let stopila na drug planet, kjer se da živeti v normalnih pogojih. Upam, da komentar ne bo izbrisan. Bom vam pač takrat dokazal, upam, da se vsaj do 2025 razmere na planetu Zemlja malo umirijo, tudi to, kar se dogaja mi gre na b.(bruh). Vsem želim vse dobro, vem pa, da bo v naslednjih 25 letih čas za postopno kolonizacijo, ....
Kazalo