Izbor ZIT
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 17 glasov Ocenite to novico!
Neandertalski otrok, zazrt v svojo zrcalno podobo v vodi (muzej v Krapini na Hrvaškem). Foto: Reuters
Neandertalska družina, zbrana ob ognjišču. Foto: Reuters
Raziskovalci se bodo osredotočili na tri neandertalske gene, ki vplivajo na razvoj možganov in so vseprisotni v ljudeh evropskega in azijskega rodu. Foto: Pixabay
Kako so delovali neandertalčevi možgani? Foto: EPA
Skelet neandertalca in modernega človeka. Foto: EPA
       Neandertalci so bili razumni kot drugi sesalci, niso se pognali čez ocean, ne da bi videli, kaj je na drugi strani. Zame je največje vprašanje človeške zgodovine – kdaj in zakaj je moderni človek postal tako nor?       
 Svante Pääbo, strokovnjak za paleogenetiko
Neandertalci so Afriko zapustili pred okoli 400.000 leti. Foto: Reuters

Dodaj v

Z genskim inženiringom bodo ustvarili neandertalske "minimožgane"

Kdo je bil pametnejši? Odgovora (še) ne bo.
12. maj 2018 ob 17:12
Leipzig - MMC RTV SLO

Genetiki upajo, da jim bo uspelo ustvariti miniaturne neandertalske možgane, ki jih bodo nato lahko primerjali z možgani homo sapiensa, da bi ugotovili, zakaj so človeški možgani tako unikatni.

V prihodnjih nekaj mesecih bodo znanstveniki v laboratoriju iz človeških matičnih celic, ki so jim s pomočjo genetskega inženiringa genetski zapis spremenili v "neandertalsko različico", vzgojili skupke možganskih celic – nevronov, ki bodo zrasli v t. i. "mini neandertalske možgane", je poročal The Guardian.

Kot zrno leče velik zametek možganov, ki ni sposoben formiranja misli ali čustev, je replikacija osnovnih struktur in funkcij odraslih človeških možganov, so pojasnili raziskovalci, ki upajo, da jim bo s precedenčno raziskavo uspelo odkriti razlike in podobnosti med človeškimi in neandertalčevimi možgani.

"Neandertalci so najbližji sorodniki sodobnih ljudi, tako da se moramo pri definiranju človeške vrste najbolj primerjati z njimi," je pojasnil profesor Svante Pääbo, direktor oddelka za genetiko na Inštitutu Max Planck za evolucijsko antropologijo v Leipzigu, kjer izvajajo eksperiment. "Raziskali bomo razlike v delovanju nevronov, kjer bi se lahko skrival eden izmed razlogov, zakaj so ljudje kognitivno tako unikatni," je dodal.

Neandertalec ni bil kamenodobni primitivec
Zadnje čase se dolgoletni stereotip, ki neandertalca prikazuje kot primitivnega gorjačarja, podira, saj je vse več dokazov, da so pokopavali umrle, na grobove polagali cvetje, ustvarjali jamsko umetnost, pa tudi njihovi možgani so bili večji od možganov homo sapiensa.

Prav v laboratoriju Inštituta Max Planck so leta 2010 iz močno poškodovanih vzorcev štirih neandertalskih žensk uspešno sestavili neandertalski genom. Vzorec je razkril, da je med neandertalci in homo sapiensi prišlo do mešanja, ki je bilo dovolj množično, da imajo danes vsi prebivalci sveta, ki niso afriškega rodu, od enega do štiri odstotke neandertalskega genetskega materiala oz. DNK.

Približno tretjina neandertalskega genoma še vedno živi v današnjih ljudeh, a hkrati obstajajo tudi obsežni segmenti, ki jih ni nihče podedoval. Znanstveniki domnevajo, da so ti manjkajoči geni negativno vplivali na zdravje, plodnost, kognitivne sposobnosti ali videz in so posledično izumrli.

Pod drobnogled trije neandertalski geni
"Radi bi vedeli, ali obstaja kakšen biološki razlog za to, da so bili moderni ljudje tako uspešni, da jih je bilo na milijone, pozneje milijarde, in so preplavili vse kotičke planeta Zemlja ter so razvili tako bogato in sofisticirano kulturo," je pojasnil Pääbo in dodal, da še vedno ni jasno, ali je drugačna usoda neandertalca povezana z razlikami v kognitivnih sposobnostih.

Raziskovanje so usmerili v preučevanje razlik na treh genih, ki so ključni za razvoj možganov. S pomočjo tehnike genskega inženiringa Crispr bodo človeške matične celice modificirali, tako da bodo bolj neandertalske. Matične celice, ki se lahko razvijejo v katero koli tkivo človeškega telesa, bodo nato s pomočjo kemičnih signalov spodbudili, da bodo izbrale nevronsko razvojno pot. Skupki celic nato spontano začnejo tvoriti možgansko tkivo, ki zraste nekaj milimetrov v premer.

Znanstveniki bodo primerjali neandertalske in človeške "minimožgane" in ugotavljali, kako hitro se celice delijo in kako se razvijejo. "Ne gre za prave človeške možgane, a vseeno lahko opazujemo različne možganske regije, kako se razvijajo, lahko preučujemo sinapse in njihovo električno dejavnost," pa je pojasnil Gray Camp, ki nadzira poskuse v laboratoriju.

Kdo je bil "pametnejši"? Odgovora (še) ne bo.
"Sanjski rezultat bi bil, da bi genetske spremembe povzročile daljše ali pa bolj razvejane nevronske povezave, saj bi to lahko bila biološka podlaga za to, da so neandertalčevi možgani delovali drugače," je dejal Pääbo. Raziskava sicer ne bo mogla povedati, ali je bil neandertalec res "neumnejši", bo pa lahko razkrila namige glede sposobnosti načrtovanja, socializacije in uporabe jezika.

V laboratoriju tako poskušajo ugotoviti vpliv treh neandertalskih genov, ki so vsesplošno prisotni v genomu ljudi evropskega in azijskega rodu, na razvoj možganov. "Spodbudimo lahko rast neandertalskih možganov in opazujemo, kakšen vpliv imajo neandertalski geni," je pojasnil Camp.

Bodo v prihodnosti neandertalca klonirali?
Raziskovalci z Inštituta Max Planck v Leipzigu niso prvi, ki so se spomnili "oživeti" neandertalca, saj je kloniranje predlagal že profesor George Church z univerze Harvard, ki je dejal, da bi lahko klonirali dojenčka neandertalca, če bi našli nadomestno mater, ki bi sprejela izziv. Pääbo je takšen scenarij označil za neokusen v etičnem smislu in hkrati izpostavil, da je z današnjo tehnologijo kloniranje neandertalca nemogoče. Uspešno je namreč mogoče z genetskim inženiringom manipulirati z zgolj nekaj desetimi geni hkrati, da bi ustvarili popolnoma neandertalsko tkivo, pa bi morali biti manipulacijo izvesti na 30.000 mestih hkrati.

Etičnih pomislekov po njegovih besedah pri ustvarjanju minimožganov za zdaj ni, saj je čas, ko bo mogoče poustvariti celotne funkcionalne možgane, ki bi na neki točki postali novo človeško bitje, še daleč.

"Zakaj je moderni človek postal tako nor?"
Moderni ljudje in neandertalci so se na evolucijski poti ločili pred okoli 400.000 leti. Neandertalci so Afriko zapustili prvi in se naselili v Evropi in večjem delu Azije, moderni ljudje pa so jim sledili pred okoli 60.000 leti, pričajo arheološki dokazi. Obe vrsti sta se znova srečali in prišlo je do mešanja med njima, najnovejše raziskave pa dokazujejo tudi, da so bili veliko bolj sofisticirani, kot se je sprva domnevalo. Zato se pojavljajo predlogi, da bi vrsti združili v eno samo, a Pääbo se s tem ne strinja.

"Da, obstajajo vedno številčnejši dokazi, da so neandertalci poznali umetnost, a če sem malo zloben, bi dejal, da je pri njihovih slikarijah šlo za zelo moderno umetnost, ker ne vidim, kaj predstavljajo," se je pošalil. Nobenega dokaza ni, da bi se neandertalci kdaj odpravili raziskovat svetovne oceane, kar je storil moderni človek, in to morda nakazuje, da je bil inovativnejši, podjetnejši in je zgradil čolne. "Neandertalci so bili razumni kot drugi sesalci, niso se pognali čez ocean, ne da bi videli, kaj je na drugi strani. Zame je največje vprašanje človeške zgodovine – kdaj in zakaj je moderni človek postal tako nor?" je sklenil profesor.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
Tine Maza
# 13.05.2018 ob 09:06
Neandertalci niso izumrli, kar članek najprej potrdi, ko govori o odstotku DNK-ja neandertalcev v modernih ljudeh, potem pa se znova vrne v špekulacije o izumrtju.

Smo se pač pomešali.

Skozi tisočletja so potem nekateri geni odpadli, tako kot so nedvomno 'izginili' nekateri geni, ki so obstajali v homo sapiensih.
30
# 13.05.2018 ob 08:28
Mb128
Ubistvu ni vse v prilagoditvi... Lahko je v primitivnosti

Človek je velika ovca... En alfa lahko ustvari strah ostali grupi in jo poveže da mu slepo sledijo... V boj proti "sovražniku" da ga odstranijo. Na drugi strani pa lahko imaš izjemno prilagodljivega in miroljubnega neandertalca, ki je dovolj iznajdljiv, da preživi in živi v sožitju z naravo... Pa ga pač pokosi homo sapiens...
Triglavski zmaj
# 12.05.2018 ob 17:24
Vedno sem mislil, da je bil neandertalec pametnejši kot človek, a manj agresiven in slednje ga je pokopalo.
Space Voyager
# 14.05.2018 ob 13:34
Minimožgani zato, ker verjetno ne bodo zrasli do končne velikosti...
kingeston
# 16.05.2018 ob 14:31
verniki res nič ne štekajo...
kingeston
# 14.05.2018 ob 17:15
naj kr pridejo v slovenijo; večino možganov predstavljajo neandertalski
Hribouc
# 21.08.2018 ob 16:11
Ne bom napisal, da je neverjetno ali, da je čudno. Dejstvo, ki sledi iz pisanja je, da ob tako multidisciplinarnem in sofisticiranem delu, ki ga opravljajo, očitno, ne vedo "podrobnosti"
o piščali iz Divjih bab v Sloveniji, ki bi zelo ozaljšala njihovo nastopanje pred javnostjo, sploh pa razcvetela vedenje o sposobnostih neandertalcev za igranje na piščal s tremi luknjicami...sploh pa bi se razvilo sodelovanje med M.Planckom iz Leipziga in ljubljanskimi institucijami in bi prišli še do "veznih členov" v sposobnostih Sapiens Sapiensa ki je na Barju izdeloval okrogla kolesa in vozove...
Ramus
# 15.05.2018 ob 23:05
"Neandertalec ni bil kamenodobni primitivec"

Pravilno, v ničemer se ni razlikoval od nas "homo sapiensov" ker "neandertalec" je čisti konstrukt, v bistvu gre za ljudi, kot smo mi,....
Wolfy
# 14.05.2018 ob 10:59
Glede na to, da so mozgani neadertalcev tehtali priblizno 2kg v primerjavi z 1.3kg homo sapiensa je ime "minimozgani" popolnoma zgreseno.
danez
# 13.05.2018 ob 17:43
V članku ni pojasnjeno, da črnci v bistvu nimajo nič neandertačevih genov,da ima beli človek svetlo polt po neandertalcu, s tem tudi nekoliko večji IQ...
Ramus
# 15.05.2018 ob 23:14
"Zame je največje vprašanje človeške zgodovine – kdaj in zakaj je moderni človek postal tako nor?" je sklenil profesor."

Ta trenutek je nastopil z prihodom Charlesa Darwina na sceno, ki je svojo teorijo o izboru vrst vnesel v človeško družbo in povzročil popolno razčlovečenje človeške družbe, življenje je postalo surova bitka za preživetje, kjer zmagujejo le najmočnejši,.... njegovemu zgledu so sledili ljudje kot je Francis Galton, ki je oče evgenike in prvih znanstvenih poizkusov, kako narediti svojo raso superiorno,.... potem pa se ljudem reč čisto utrga,... kar dve svetovni vojni in tako naprej vse do danes, ko je svet res čisto poživinil,...

Ampak to bi pa nek profesor res lahko vedel, kako smo od človeka padli do zgolj najbolj napredne živali,....
at111
# 12.05.2018 ob 22:28
"Moderni ljudje in neandertalci so se na evolucijski poti ločili pred okoli 400.000 leti."

Aja? In kdo je to opazoval, da lahko potrdi resničnost teh podatkov :)

Meritve so itak dokazano povsem nenatančne, znanstveniki pa indoktrinirani in pristranski.
luckyss
# 12.05.2018 ob 20:11
Če bi bili človeški možgani res tako unikatni, se danes ne bi spraševali, ampak bi vedeli ;)
mb128
# 12.05.2018 ob 17:36
Ah ja bojim se da jim ne bo uspelo.
Sicer pa odgovor na vprašanje poda že kar evolucija sama. Tisti, ki se ne uspe prilagodit (iz)umre. Tudi zato so možgani homo sapiensa nekaj posebnega!
Jep, tako preprosto je to. Le zakaj bi komplicirali?! Razen če se tukaj dejansko ne gre za to. Če pa je to tako pa to početje obsojam!
galoper
# 12.05.2018 ob 19:59
Rak ima svoj 'pogon' v okvarjenem genu, torej bi bilo koristneje usmeriti raziskave v to smer.
Morda bodo ugotovili težnostni vpliv vesoljskih teles na življenjske tekočine na zemlji?
Kazalo