Posnetek prejšnjega, manjšega obstreljevanja. Tokrat neposrednih fotografij ni, ker se je sonda morala umakniti na varno, da je ne bi ogrozil izmetani drobir. Foto: Jaxa
Posnetek prejšnjega, manjšega obstreljevanja. Tokrat neposrednih fotografij ni, ker se je sonda morala umakniti na varno, da je ne bi ogrozil izmetani drobir. Foto: Jaxa

300 milijonov kilometrov stran od nas je približno kilometer velik asteroid, poimenovan 162173 Rjugu. Okoli njega že slabo leto dni kroži majhna, dvemetrska sonda Hajabusa 2, delo japonske vesoljske agencije Jaxa, in ga preučuje na različne načine. Nekateri so na videz dolgočasni, saj vključujejo "zgolj" gledanje površine z različnimi instrumenti.

Ponazoritev spusta Hajabuse 2 in nabiranja vzorca. Tokratni krater bo precej večji. Foto: Jaxa/Akihiro Ikeshita
Ponazoritev spusta Hajabuse 2 in nabiranja vzorca. Tokratni krater bo precej večji. Foto: Jaxa/Akihiro Ikeshita

Drugi so bolj spektakularni, npr. spuščanje roverjev na površino ali pa kar – obstreljevanje.

Oboje je Hajabusa 2 že večkrat storila: spustila je kup napravic, ki skakljajo po površini, in tudi manjše projektile je že zalučala.

Ta petek pa je nastopil čas za najbolj spektakularen in tudi dejansko za sondo zelo nevaren manever. Eksplozija nekaj kilogramov razstreliva ni šala, še manj za občutljivo napravo v vesolju. A prav to je Sokol selec storil: proti asteroidu Rjugu je izstrelil težak bakreni projektil in ga zadel, kar je v zrak vrglo kup kamenja in prahu. Operacija je bila uspešna, so sporočili iz japonske vesoljske agencije Jaxa.

Početje seveda ni bilo namenjeno zabavi in spektakularnosti. Izstrelek je v tarči ustvaril krater, s čimer so na dan pogledale spodnje plasti, ki jih milijarde let Sončevega sevanja niso spreminjale in so zato privlačne za preučevanje. Gre torej za dokaj pristen material iz časa nastajanja Sončevega sestava, "arheološke" ostaline, okno v preteklost.

Zdaj pa podrobneje, kaj je sonda storila in kako je potekal manever.

To so ciljali. Ali so področje zadeli, bo jasno v naslednjih tednih. Foto: Jaxa
To so ciljali. Ali so področje zadeli, bo jasno v naslednjih tednih. Foto: Jaxa

Tehnološka koreografija
Delo je morala opraviti sama, saj je zaradi oddaljenosti inženirji niso mogli neposredno upravljati. Zamik signala je namreč 17 minut. Manever je bil vnaprej pripravljen, podoben zelo podrobni koreografiji s stotinami opravil in nazadnje pobegu Hajabuse, saj se je morala pred udarom umakniti na varno, na drugo stran asteroida. Usklajena je morala biti tudi z vrtenjem asteroida okoli osi, ta se obrne enkrat na približno sedem ur, Jaxa pa se je namenila zadeti točno določeno področje.

Koreografijo je začela ob 6.17 v četrtek po našem času, ko se je začela spuščati z višine 20 kilometrov s hitrostjo 40 centimetrov na sekundo (1,4 kilometra na uro), so opisali na Jaxi. Do naslednjega dneva je Sokol dosegel ciljno oddaljenost 500 metrov. Takrat je proti asteroidu odvrgel paket, v katerem je bila "topovska" naprava s projektilom, razstrelivom, komunikacijska elektronika, spustil je tudi ločeno kamero.

Paket s topom in projektilom v trenutku, ko ga je Hajabusa 2 poslala na pot. Foto: JAXA, The University of Tokyo, Kochi University, Rikkyo University, Nagoya University, Chiba Institute of Technology, Meiji University, The University of Aizu, AIST
Paket s topom in projektilom v trenutku, ko ga je Hajabusa 2 poslala na pot. Foto: JAXA, The University of Tokyo, Kochi University, Rikkyo University, Nagoya University, Chiba Institute of Technology, Meiji University, The University of Aizu, AIST

Nato je Hajabusa 2 začela evakuacijo na varno: najprej s pospeškom znotraj iste višine, le na drugo stran asteroida, kjer je ne bi moglo doseči odletelo kamenje, nato pa nazaj na oddaljenost 20 kilometrov.

Ponazoritev manevra. Zgoraj desno je enostavna ponazoritev spusta paketa in evakuacije. Foto: Jaxa
Ponazoritev manevra. Zgoraj desno je enostavna ponazoritev spusta paketa in evakuacije. Foto: Jaxa

Medtem se je topovski paket počasi spuščal proti asteroidu. Eksploziv se je sprožil na oddaljenosti 400* metrov, dvekilogramska gmota bakra je poletela s hitrostjo prek 7.000 kilometrov na uro.

* Prvotna različica članka je vsebovala napačen podatek o oddaljenosti.

Trka Hajabusa 2 ni mogla posneti, ga pa je zato posebna kamera DCAM3, ki je bila odvržena skupaj s paketom. Namenjena je bila le temu dogodku in je skupaj delovala štiri ure.

Posnela je to na desni strani:

Fotografija je slabe kakovosti, a potrjuje, da so asteroid zadeli, kar so v nadzornem središču Jaxe pospremili z bučnim aplavzom. Precej nerodno bi bilo, če bi projektil zletel v neskončno črnino, kar je bila realna možnost. (Primer: prva Hajabusa je leta 2005 mimo ciljnega asteroida odvrgla rover.)

Matična sonda bo zdaj kak teden ali dva počakala, da se nevarni drobir počasi vrne na površje. Nato se bo spustila in z boljšimi kamerami posnela razdejanje. Na Jaxi bodo krater preučili in se odločili, kje znotraj jame bo mesto naslednjega pristanka. Hajabusa 2 se bo nato v krater spustila in pobrala vzorec materiala, ki ga bo na koncu misije v skrbno zaprti kapsuli poslala proti Zemlji. Znanstveniki ga bodo v roke dobili predvidoma decembra 2020.

Cel kup pristankov
V paketu bo tudi vzorec, ki ga je pobrala februarja letos. Takrat je na površje s hitrostjo 300 metrov na sekundo izstrelila petgramski projektil iz tantala, se nato spustila do površja, se ga dotaknila in nabrala nekaj prahu. To je bil že peti pristanek na asteroidu v zgodovini (vsi so se zgodili v okviru misij Hajabusa), prihajajoči bo šesti.

Na Rjugu je doslej odvrgla tri roverje skakljače, v bistvu kocke, ki se odbijajo naokoli po površju in opravljajo meritve. Na svojo avanturo čaka še eden, Rover-2, kar bo že sedmi pristanek in še en velik uspeh za Japonsko.

Video 1: Februarski pristanek

Video 2: Prejšnji, nekajgramski izstrelek

Video 3: Polet čez površje

Video 4: Predstavitev Hajabusinih instrumentov

Galerija: Približevanje od 20 kilometrov do asteroida