Da so bili pigmejci razširjeni po velikem delu podsaharske Afrike, dokazujejo jamske poslikave, menijo znanstveniki. Foto: EPA
Da so bili pigmejci razširjeni po velikem delu podsaharske Afrike, dokazujejo jamske poslikave, menijo znanstveniki. Foto: EPA
Bušmanka
Lovsko-nabiralske družbe naj bi ohranile gensko raznolikost v primerjavi z drugimi ljudstvi, daj so bila dokaj izolirana. Foto: EPA

Študija, objavljena v Razpravah britanske nacionalne znanstvene akademije, ne dvomi o tem, da je "človek prišel iz Afrike", a njegov izvor namesto v vzhodno, postavlja v južno Afriko. "Podrobnosti človekove prazgodovine so še vedno zakrite zaradi kompleksnosti razvoja stotin različnih populacij," so zapisali v mednarodni skupini znanstvenikov, ki je raziskovala to področje.

Brenna Henn z univerze Stanford v Kaliforniji, ki je sodelovala pri do zdaj najobsežnejši študiji, je dejala, da je skupina prišla do dveh pomembnih ugotovitev. "Prvi je, da je raznolikost afriških lovsko-nabiralskih skupnosti ogromna, bistveno višja kot v poljedelskih družbah".

"Lovsko-nabiralske skupnosti so visoko strukturirane in dokaj izolirane ena od druge, kar je najverjetneje razlog za ohranitev večjega dela specifičnih genetskih variacij," je pojasnila.

Do druge pomembne ugotovitve pa so znanstveniki prišli po proučevanju genske raznolikosti 27 zdajšnjih afriških "populacij" in ugotovili, da raznolikost s premikanjem z juga proti severu Afrike upada. Prav populacije južne Afrike imajo najvišjo do zdaj ugotovljeno genetsko raznolikost, kar nakazuje, da bi bila lahko prav tukaj prava "zibelka" človeštva, je dodala Hennova.

Stinger: V prazgodovini ljudstva niso bila tako ozemeljsko omejena
Paleontolog iz londonskega naravoslovnega muzeja Chris Stinger dodaja, da študija kaže, da so geni namibijskih in komanijskih bušmanov iz juga Afrike, pigmejcev plemena Bjaka iz osrednje Afrike in pripadnikov ljudstva Sandawe iz vzhoda Afrike najbolj raznoliki in da so to lahko ljudstva "najstarejše populacije homo sapiensa".

Kljub vsemu pa Stinger, ki sicer pri študiji ni sodeloval, a jo kljub vsemu označuje za zelo pomembno, opozarja pred prehitrim "lokaliziranjem" korenin človeka. Omenjene populacije so zdaj dokaj ozemeljsko omejene, a najdene jamske poslikave, pripisane bušmanom, kažejo, da so bile bolj razširjene, kot pa so danes, kar naj bi po njegovem mnenju veljalo za večino današnjih lovsko-nabiralskih skupnosti.

Kljub vsemu pa dodaja, da mnenje o enem samem "rajskem vrtu", iz katerega "se je rodil" človek, ne drži več, ampak so različne populacije prazgodovinske Afrike najverjetneje prispevale gene, ki so na koncu "botrovali" modernem človeku.