Človeški možgani so trikrat večji od šimpanzjih, kar prinaša veliko več
Človeški možgani so trikrat večji od šimpanzjih, kar prinaša veliko več "procesorske moči" samo po sebi, a razlike so tudi v učinkovitosti nevronskih povezav. Foto: Pixabay
Raziskovalci so v človeškem čelnem režnju našli tudi veliko večjo izraženost gena met, ki ga povezujejo z motnjami avtističnega spektra. Foto: Pixabay

Čeprav imajo vsi deli človeških možganov podobno molekulsko sestavo kot možgani preostalih primatov, imajo izrazito človeške vzorce genske aktivnosti, kar je posledica evolucije možganov in kar najverjetneje botruje velikim človeškim kognitivnim sposobnostim, ugotavlja študija ameriške univerze Yale.

Množična analiza vzorcev človeških, šimpanzjih in možganov drugih opic, ki je bila objavljena 23. novembra v znanstveni reviji Science, je pokazala, da človeški možgani niso enostavno večja različica možganov naših primatskih sorodnikov, pač pa so polni velikih in presenetljivih razlik, je poročal ScienceDaily.

"Naši možgani so trikrat večji in imajo veliko več celic ter posledično procesorske moči kot pa šimpanzji," je izpostavil raziskovalec Andre M. M. Sousa, ki dela v nevrološkem laboratoriju. Več procesorske moči zaradi večjega števila celic pa sploh ni vse, saj bi bile lahko te celice tudi mnogo učinkovitejše. "Opazili smo majhne, a izrazite razlike v delovanju celic ter v tvorjenju nevronskih povezav," je dodal.

Majhne a odločilne razlike
Raziskovalci so sicer odkrili neverjetne podobnosti med vsemi vrstami primatov v 16 delih možganov, tudi v čelnem režnju, kjer najbolj pridejo do izraza človeški možgani in kjer se odvijajo kognitivno najzahtevnejše naloge, kot je načrtovanje prihodnosti ali abstraktno razmišljanje. A študija je pogosto naletela tudi na izrazito človeško izražanje genov.

Del možganov z najbolj človeško specifičnim izražanjem genov je striatum, ki je med drugim pomemben za koordinacijo gibanja, načrtovanja, odločanja in motivacije. Izrazite razlike med človeškimi možgani in možgani drugih opic so našli tudi v malih možganih, ki so evolucijsko najstarejši del možganov in ki bi posledično morali biti najbolj podobni pri vseh primatih. Raziskovalci so tako odkrili gen zp2, ki je aktiven izključno v človeških malih možganih. Po navedbah raziskovalcev gre za veliko presenečenje, saj so omenjeni gen že povezali z zmožnostjo človeške jajčne celice z izbiro spermijev. "Nimamo pojma, kaj ta gen počne tukaj," je dejal raziskovalec in soavtor raziskave Ying Zhu.

Inteligenca in avtizem
Zhu in Sousa sta se osredotočila na še en gen, in sicer th, ki sodeluje pri procesu proizvajanja dopamina, gre za živčni prenašalec, ki je kritičen za funkcioniranje na višji kognitivni ravni in ki ga začne primanjkovati pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Odkrila sta, da je gen th močno izražen v človeškem neokorteksu in striatumu, v možganih šimpanzov pa ga sploh ni.

Raziskovalci so v človeškem čelnem režnju našli tudi veliko večjo izraženost gena met, ki ga povezujejo z motnjami avtističnega spektra.