Največji na sliki, indrocotherium, je sorodnik konjev, deinotherium pa je član družine slonov. Foto: IMPPS
Največji na sliki, indrocotherium, je sorodnik konjev, deinotherium pa je član družine slonov. Foto: IMPPS

Svoj obstoj dejansko dolgujemo dogodku, ki je uničil dinozavre.

Felisa Smith, Univerza v New Mexicu
Deinotherium
Deinotheriumi so v višino dosegli pet metrov. Foto: BBC

Tako namreč pravi najnovejša raziskava, objavljena v znanstveni reviji Science. Po izumrtju dinozavrov - pa naj bo to zaradi asteroida, kometa ali česa tretjega - so sesalci hitro zapolnili praznino pri velikih živalih. Prvih 140 milijonov let so tehtali v razponu od treh gramov do 15 kilogramov, po dinozavrih pa so v 25 milijonih let zrasli v pisano druščino, vključujoč 17-tonske velikane. Sodeč po raziskavi, bi se rast lahko nadaljevala, a sta jo ustavili temperatura in omejeno življensko okolje.


Naš današnji obstoj ni samoumeven

V raziskavi, ki je vključevala natančno proučevanje fosilnih ostankov sesalcev skozi čas, je sodelovala tudi Felisa Smith z univerze v New Mexicu, ZDA. Sklenili so, da dvig in današnja prevlada sesalcev, med katere spadamo tudi ljudje, nikakor ni bila samoumevna. Svoj obstoj dejansko dolgujemo dogodku, ki je uničil dinozavre, so dejali.
"Sesalci so se razvili skoraj sočasno z dinozavri, pred nekako 210 milijoni let. Po prvih 140 milijonih let smo, poenostavljeno rečeno, bili golazen, ki je vrvela med stopali dinozavrov. Potem pa je v Zemljo udaril komet in pomoril vse dinozavre. Toplokrvni sesalci so najbrž imeli lastnosti, ki so jim pomagale preživeti ta udar," je dejala Smithova.

Velika praznina po dinozavrih
Meni, da so bili sesalci večinoma brlogarji, ki so sledeče besnenje okolja in podnebja preživeli pod zemljo: "Udar kometa konec krede je pravzaprav preživelo zelo omejeno število vrst, večinoma majhnih sesalcev. Toda ko imaš ogromen planet z veliko praznino življenja, je ta ekološka priložnost dovolila sesalcem ... da so ponoreli."
"Ponoreli" pomeni, da so sesalci zelo hitro spreminjali oblike in velikosti. Največje vrste, kot recimo indricotherium (sesalec v sorodu s konji) ter deinotherium (član družine slonov), so tehtale med 15 in 15 tonami. Za primerjavo, današnji sloni tehtajo okoli 4,5 tone. Takšen skok v veličini so sesalci dosegli v prvih 25 milijonih let po izumrtju dinozavrov, od takrat naprej pa se je rast ustavila in se do danes celo, sicer zelo počasi, zmanjševala.
Notranja omejitev teže sesalcev?
Takšen vzorec se je ponovil po na vseh celinah, zato je mogoče sklepati, da je to nekakšna notranja omejitev telesne teže za sesalce. Pri velikih živalih je namreč manjše razmerje med prostornino in površino telesa, zato je oddajanje toplote težavnejše. V nasprotju z mrzlokrvnimi dinozavri pa so toplokrvni sesalci prisiljeni odvajati toploto iz telesa. "Če postaneš prevelik in težko oddajaš toploto, lahko zaradi tega dejansko trpiš. To kopičenje toplote je bilo najbrž velika težava za največje sesalce," meni Smithova. Ustavitvi rasti so verjetno botrovale tudi sama širitev sesalcev, ki je omejila dostopno hrano in ozemlje.
Kakšno branje Darwina je pravilno?
Kljub temu so veliki kopni sesalci preživeli skozi milijone let do nekaj tisoč let nazaj, ko so zemljo še tlačili mamuti. Te je, tako meni večina znanstvene srenje, do izumrtja z lovom pripeljal neki manjši sesalec: človek. Profesor Adrian Lister iz londonskega muzeja Natural History - ki po drugi strani meni, da so mamuti izumrli zaradi podnebja - se strinja, da imajo sesalci nekakšno omejitev telesne mase.
"Razvoj je po vseh celinah potekal podobno in povsod dosegel podoben vrh. Če Darwina beremo poenostavljeno, je mogoče popolnoma vse, živali se lahko prilagodijo na kateri koli način. Drugi način razmišljanja pa kaže, da evolucija udari ob fizične omejitve, in to je najzanimivejša točka te raziskave," je dejal Lister.
Predmet raziskave sicer niso bili vodni sesalci, ki so lahko še precej obsežnejši.

Svoj obstoj dejansko dolgujemo dogodku, ki je uničil dinozavre.

Felisa Smith, Univerza v New Mexicu