Znanstveniki bodo nagrado dobili za svoje teoretsko delo glede stanja snovi in agregatnih stanj. Kot so dodatno pojasnili na švedski kraljevi akademiji v Stockholmu, so nagrado britanskim znanstvenikom podelili za njihove študije na področju neznanih oblik materije - na primer v superprevodnikih. Znanstveniki so namreč uporabili napredne matematične metode za preučevanje nenavadnih oblik snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.

"Zahvaljujoč njihovemu pionirskemu delu je zdaj odprt lov na nove in eksotične agregatne faze," so pojasnili predstavniki akademije in dodali, da je njihovo delo zelo velik navdih za vse, ki se ukvarjajo z razvojem novih materialov tako na področju znanosti kot elektronike.

Odbor za podeljevanje nagrad je ob tem poudaril še, da so letošnji nagrajenci s svojimi raziskavami "odprli vrata v neznani svet" - in v tem čudnem svetu lahko različne snovi obstajajo v nenavadnih agregatnih stanjih.

82-letni Thouless, ki se je rodil na Škotskem in ki je zaslužni profesor na univerzi Washington v Seattlu, bo 10. decembra, ko bodo nagrade dejansko podelili, dobil polovico od 8 milijonov švedskih kron (831.000 evrov), kolikor znaša nagrada, 65-letni Anglež Haldane, ki poučuje na univerzi Princeton, in Škot Kosterlitz, 74-letni profesor z univerze Brown v Providenceu, pa si bosta razdelila drugo polovico.

Haldane rojen materi Slovenki
Haldane, ki je rojen v Londonu, je sicer po materi slovenskega rodu - pisala se je Renko in je izhajala iz Koroške. Kot je pojasnil Haldanov kolega dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko, mu je to razložil sam Haldane, ko je bil pred leti v Sloveniji na strokovni konferenci.

Letošnji Nobelovec za fiziko Duncan Haldane je po mami Slovenec. Njegova mama se je pisala Renko.

— Frekvenca X (@FrekvencaX) October 4, 2016