Ekipa za BICEP2 naj bi zanemarila učinke vesoljskega prahu znotraj naše galaksije. Foto: NASA, ESA, The Hubble Heritage Team
Ekipa za BICEP2 naj bi zanemarila učinke vesoljskega prahu znotraj naše galaksije. Foto: NASA, ESA, The Hubble Heritage Team

Pred meseci so na Antarktiki s pomočjo teleskopa BICEP2 ujeli posredne dokaze o izjemno hitrem širjenju vesolja v njegovih prvih trenutkih. Njihova objava je naletela na precejšnje navdušenje v znanstveni skupnosti. Potenciali so bili izjemno veliki: osnova za poenotenje Einsteinove teorije relativnosti in kvantne teorije ter vpogled v prve trenutke zgodovine sploh.

"Detekcija teh valov je bila 10 let zlata jama. Vsi so si prizadevali to narediti," je takrat za MMC pojasnil kozmolog Anže Slosar. "Velikokrat se zgodi, da so odkritja bolj ali manj napihnjena. Tole je pa res zelo pomembna stvar," je dejal. Kljub navdušenju pa poudaril, da bodo za potrditev nujne dodatne meritve, in napovedal "pravo vojno" v znanstvenih objavah.

Ekipa za BICEP2 je namreč meritve izvedla le na eni frekvenci, potrebne so še na drugih in, če je mogoče - na drugih instrumentih. To se je tudi zgodilo: druga znanstvena ekipa se je zakopala v sorodne meritve teleskopa Planck in ugotovila, da "odkritje desetletja" ne stoji na povsem trdnih temeljih.

Kot poroča revija Science, so astronomi BICEP2 premalo upoštevali vpliv prahu znotraj naše domače Galaksije. Ta naj bi bil dovolj močan, da bi lahko poustvaril učinke, ki so jih sprva pripisali gravitacijskim valovom. "Trdnih dokazov za gravitacijske valove ni, saj so učinki skladni s prahom," je za Science povedal avtor raziskave za teleskopom Planck, David Spergel z univerze v Princetonu.

Soavtor je Slovenec, astrofizik Uroš Seljak na univerzi Berkeley. "Dozdajšnji podatki ne morejo ne ovreči ne dokazati obstoja gravitacijskih valov," je povedal za znanstveno publikacijo. Seljak je avtor teorije iz leta 1996, ki pravi, da mora inflacija pri velikem poku nujno povzročiti gravitacijske valove, in se je kot tak ob marčnem odkritju tudi znašel med morebitnimi kandidati za Nobelovo nagrado.

Kozmično mikrovalovno sevanje
Tako teleskop Planck kot BICEP2 sta se ukvarjala s kozmičnim mikrovalovnim sevanjem ali prasevanjem. To je najstarejša svetloba sploh, ki se je okoli 380.000 let po velikem poku odbila od površine zadnjega sipanja. BICEP2 je preučeval polarizacijo tega sevanja. Povzročijo jo lahko tudi obstoječa magnetna polja, a polarizacijo tipa B, ki so jo zaznali na Antarktiki, lahko skladno s teorijo povzročijo le prvinski gravitacijski valovi, ki so nastali v prvih sekundah po velikem poku.

Ekipa BICEP2, ki jo vodi John Kovac, bo morala izide lastne raziskave ponovno preveriti. Kot je za Independent povedal teoretični fizik Bangalore Sathyaprakash z univerze v Cardiffu: "V izračunih niso v dovoljšni meri upoštevali učinka ospredja, saj niso na pravilen način ocenili njegove statistične pomembnosti."

Da je svetloba polarizirana, pomeni, da fotoni v njej ne nihajo kaotično - vsak po svoje -, temveč vsaj del njih sledi določenemu vzorcu. Navadno vzorce povzroči neko magnetno polje. Sam obstoj gravitacijskih valov je prvi napovedal Albert Einstein, a jih do pred kratkim še nihče ni neposredno zaznal. Njihov obstoj pa je nedvoumen zaradi njihovih učinkov na vidno snov.

S tem zgodbe o domnevnem prvem odkritju odmeva velikega poka ni konec. Da antarktično odkritje ni spodkopano, kaže nagrada kavli trem astrofizikom, ki so sodelovali pri pisanju teorije kozmične inflacije na Svetovnem festivalu znanosti v New Yorku.

"Prihodnji meseci bodo zelo zanimivi," je napovedal Slosar.