Polič je leta 2002 prejel Borštnikov prstan, 2007 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zdaj pa še nagrado bert Društva slovenskih filmskih režiserjev. Foto: BoBo
Polič je leta 2002 prejel Borštnikov prstan, 2007 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, zdaj pa še nagrado bert Društva slovenskih filmskih režiserjev. Foto: BoBo
false
Podelitve se je udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Foto: BoBo

Slavnostni večer, ki se ga je udeležila tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, se je začel s projekcijo po igralčevem izboru, ki se je odločil za film Nočne ladje, v katerem je zaigral z Ano Karić.

Prejemnik Borštnikovega prstana in Prešernove nagrade za življenjsko delo spada med najbolj priznane slovenske igralce, v svoji karieri pa je nastopil v okoli 100 filmih ter v skorajda stotih gledaliških in radijskih igrah.

Polič se je uveljavil kot eden najzanimivejših igralcev svojega časa, saj zna v svoje like preliti značilna protislovna znamenja sodobnega občutenja sveta, pri čemer ga vodi zanesljiv občutek za oblikovanje človeške usode, piše na portalu slovenskega gledališča.

Radko Polič - Rac je profesionalno pot začel leta 1965 v Študentskem aktualnem gledališču, po diplomi na ljubljanskem AGRFT-ju leta 1992 pa igral ali gostoval na odrih različnih gledaliških hiš, v institucionalni in zunajinstitucionalni produkciji, gledališču Glej, E. P. I. Centru ter suvereno nastopal tudi na hrvaškem in srbskem govornem območju v filmu in gledališču. Je član ansambla SNG-ja Drama Ljubljana.

Igralec, ki igra na vse ali nič
"Med slovenskimi igralci najizrazitejši intuitivni igralec, ki ustvarja s pomočjo popolnega zlitja (empatije) z dramsko osebo, ki jo predstavlja," je leta 2002, ko je bil nagrajen z Borštnikovim prstanom, o Poliču zapisal Jernej Novak. Poudaril je njegov odločilni prispevek k uspešnim krstnim uprizoritvam slovenske dramatike in med njegovimi pomembnimi vlogami med drugim izpostavil Krištofa Kobarja v Korunovi uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja (SLG Celje, 1976), Ivagina iz Müllerjevega Cementa v Ristićevi režiji (ljubljanska Drama, 1976) in Pandurjev triptih Božanska komedija (mariborska Drama, 1993).

Leta 2007 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in Sebastijan Horvat je tedaj o njem zapisal, da gre za igralca, ki igra na vse ali nič, ki je "vrvohodec brez varovalne mreže" ter igralec, fanatik, ki sebi in drugim postavlja maksimalistične zahteve.

Z nagrado, ki nosi ime po slovenskem filmskem in gledališkem igralcu Bertu Sotlarju, se Polič pridružuje družbi dozdajšnjih lavreatov Štefki Drolc, Mihi Balohu in Ivanki Mežan. Nagrado je izdelal akademski kipar in filmski režiser Miha Knific.