Ko sonce še ni visoko na nebu, se oglarji z vozom, polnim drv, odpravijo proti gozdni jasi, tisoč metrov visoko, tik pod Starim vrhom. Najprej je treba ob kopišče pripeljati in zložiti drva. Nato pa pod budnim očesom glavnega oglarja začnejo pripravljati kopišče.

Iz enega kubičnega metra drv, pridobijo okoli 100 kilogramov oglja. Drva so težka, a ker je oglarju na pomoč priskočilo kar nekaj sovaščanov, je šlo delo hitro.

Oglarstvo na Starem vrhu ima dolgo tradicijo. Že več kot 40 let prvo nedeljo v avgustu pripravijo tudi oglarski dan. Tomaž Ažbe iz Turističnega društva Stari vrh je povedal: "Že kot vidite v ozadju, je to eno druženje že zaradi nas samih. To kulturno dediščino ohranjamo, ker hočemo mlajšim prikazati, kaj kopa pomeni."

Kopo bodo prižgali na oglarski prireditvi in nato se bo začelo večdnevno kuhanje oglja. "Tukaj se po navadi kuha osem do deset dni, ko je kuhana, se malo počaka, da se ohladi, potem je pa treba kopo, kot rečemo, raztrgati'" razloži Tone Kolaj. Do takrat pa bo oglar vse dni in noči, ki jih bo prebil v oglarskem bivaku, vedno ob kopi. Osamljen ne bo, saj mu bodo družbo vseskozi delali tudi sovaščani.