»V mednarodnem prostoru uveljavljeni pisatelj Drago Jančar je mesto Maribor in zgodbe njegovih prebivalcev že četrtič umestil v svoj roman in mu tako postavil večni spomenik,« je zbranim v mariborski kazinski dvorani dejal Mitja Čander, urednik založbe Beletrina, ki je izdala roman.

Pogovor s pisateljem je nadaljevala Zora Jurič, v njem pa je Jančar povedal, da v romanu skozi oči mladostnika Danijela, ki šele vstopa v svet odraslih in ga ne razume, opisuje življenje v povojnem Mariboru. V mestu, čigar prebivalce je močno zaznamovala 2. svetovna vojna in so se soočali z burnimi družbenimi, političnimi in ideološkimi spremembami.

»To je roman o ljudeh na robu. In na neki točki je rečeno, da se lahko tudi v tem svetu odvijejo velike zgodbe življenja,« pojasnjuje Drago Jančar. Pisatelj je pripoved Danijela, ki opazuje svet in ljudi okoli sebe prepletal s sanjami mladega junaka, biblijskimi zgodbami in svojimi otroškimi spomini. » Vendar to ni roman o Mariboru in ne avtobiografsko delo. Roman skuša biti nekaj več, splošna, močnejša metafora o smislu življenja, zakaj smo tukaj, predvsem pa o vzdušju v povojnem Mariboru. Mesto in njegove prebivalce je vojna močno zaznamovala,« je še dejal Jančar.

Pogovor z Dragom Jančarjem o velikih zgodbah življenja v malih mestih, polnih ljubezni in strasti, izdajstev in drugih in dogodkov, ki zaznamujejo ljudi in družbo, in bi se lahko zgodile tudi v velikih mestih, je v Mariboru spremljalo mnogo ljubiteljev njegove literature. Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.