Pred dnevi so v Mariboru odprli razstavo v dveh delih o mariborskem arhitektu in urbanistu Ljubu Humeku in o pečatu, ki ga je pustil v mestu. Pred sedmimi desetletji so pod njegovim vodstvom izdelali enovit regulacijski načrt, ki je oblikoval podobo Maribora, Humek pa je v svoje delo vključeval tudi pozitivne zglede iz tujine, med drugim Švedske, kamor je študijsko odpotoval v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja.

V Združenju Ljubor, ki je pripravilo obsežen urbanistično-arhitekturno-kulturni projekt, so prepričani, da Humek v javnosti ni dovolj prepoznan in cenjen, četudi je zaslužen za obnovo Maribora, ki je bil med drugo svetovno vojno v veliki meri porušen. Njegov pristop in delo je mogoče spoznati v razstavišču Urban v Grajski ulici in na panojih na promenadi v Mestnem parku. Kot prebivalci in obiskovalci mesta se redno srečujemo z njegovimi uresničenimi zamislimi, čeprav se tega ne zavedamo. Razstava daje priložnost novega vpogleda v njegovo zapuščino, z njeno pomočjo lahko tudi ocenimo, kako jo vzdružujemo in negujemo.

Skandinavski vplivi v Mariboru
Ljubo Humek je živel in ustvarjal med letoma 1913 in 1988, njegovo delo pa je doživelo vrhunec v dveh desetletjih po drugi svetovni vojni. Idejna vodja projekta Alenka Debenjak, predsednica mariborske regije Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, pravi, da sta arhitektura in urbanizem najbolj politična od vseh umetnosti. Z njima se srečujemo vsak dan in govorita o politični ravni vladajočih in odločujočih struktur, »kajti v Mariboru vidimo, d a je v povojnem času, ko je bilo mesto porušeno, obstajala možnost veliko narediti, gospodarski razvoj, ki ga je Maribor doživel, pa je omogočil arhitekturni in urbanistični razvoj mesta. Ljubo Humek je bil svetovljan, študiral je v Pragi, ki je evropsko, zgodovinsko in kulturno zelo razvito mesto in to je gotovo pustilo pečat v njegovem znanju, kasneje se je po študiju izobraževal v skandinavskih državah, na Švedskem, Finskem in v Švici, v najbolj razvitih deželah, in je to znanje prinesel v Maribor.« To se kaže tudi v zasnovi velikih stanovanjskih sosesk z veliko zelenimi površinami in igralnimi površinami za otroke. Danes gradimo drugače, kritično ugotavlja Debenjakova:« naredijo se stanovanjske soseske, zelo strinjena naselja brez otroških igrišč in igral, parkirišča kar nekam "strpajo". Včasih so bila veliko bolj humana. S to našo razstavo bi radi opozorili na dobre urbanistične rešitve in opozorili na lepe trge, ki jih je ustvaril Humek«.

Živite v Humekovih delih?
Avtorica razstave Mojca Štuhec ni povsem prepričana, da Mariborčani poznajo Ljuba Humeka po njegovih delih, domneva pa, da bi se jim ob naštetem hitro utrnilo. »Če pa bi jim povedali, da hodijo na nedeljski sprehod po promenadi v Mestnem parku, da živijo v eni prvih stanovanjskih stolpnic v mestu, ali v blokih imenovanih »bumerang« ali »metuljček«, bi pa že kdo zastrigel z ušesi. Ljubo Humek je bil na vrhuncu svojih moči v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja, ko so obnavljali v vojni porušeno mesto in so ob gospodarskem razvoju gradili stanovanjska naselja, med drugim ob Gosposvetski cesti, na Taboru ob Ljubljanski cesti in če bi omenili še naselje Greenwich na Pobrežju, bi ga ljudje tudi zagotovo poznali«.

Humek je za Maribor, kar je Plečnik za Ljubljano
V javnosti moramo ponovno utrditi pomen arhitektovega in urbanistovega imena, pravi Alenka Debenjak in dodaja, da je Humek za Maribor to, kar je Plečnik za Ljubljano. »Ljubljana zna ceniti vso svojo preteklo arhitekturo in jo obnavlja, Plečnikova dela obiskujejo najvišje osebnosti in Ljubljana njegova dela vzdružuje. Zato so lepa, zato je mesto obiskano, zato je toliko turizma in zato ima Ljubljana takšno gospodarsko rast. Dober urbanizem in dobra arhitektura sta zelo pomembna v gospodarskem pomenu«. Avtorica razstave Mojca Štuhec izpostavlja, da je Humek povezal različne ustvarjalce, kar je lahko dalo dobre rezultate, njegovo delo pa so prepoznali tudi na nacionalni ravni. Leta 1984 je prejel najvišje arhitekturno odlikovanje, Plečnikovo nagrado za življenjsko delo, že pred tem je dobil Grb mesta Maribor in nagrado Prešernovega sklada za zasnovo športne ureditve Mariborskega Pohorja. »Na osnovi tega načrta, ki sta ga naredila s Francijem Čopom, so bile zasnovane smučarske proge, spodnja in zgornja vzpenjača, postavljene so bile koče, skratka ves turizem se je širil na osnovi tega načrta«, še pravi Mojca Štuhec.

Ob razstavah bodo v Združenju Ljubor pripravili še vrsto drugih prireditev - strokovna vodenja po mestu in mestnem parku, okrogle mize in predavanja, na katerih bodo med drugim govorili o primerjavi Maribora z drugimi mesti in o njegovi revitalizaciji.