»Maribor razglašam za evropsko prestolnico socialne ekonomije«. S temi besedami je državni sekretar v kabinetu predsednika vlade za socialno, zeleno in krožno gospodarstvo Tadej Slapnik otvoril uvodni dogodek in dodal, da ni naključje, da je bil za prestolnico izbran prav Maribor. "Maribor zaradi tega, ker se je tukaj, v primerjavi z drugimi mesti, najprej začelo gibanje razvoja socialnega podjetništva, tukaj so tudi najštevilčnejša socialna podjetja." Slapnik je ob tem še dodal, da si bodo v tem letu prizadevali med drugim za promocijo socialnega podjetništva in povezovanje med socialnimi podjetji.

Vodja podružnice Združenja Socialna ekonomija Slovenije za Podravje Miro Mihec je pojasnil, da bodo v letu, ko Maribor nosi naziv Evropska prestolnica socialne ekonomije, organizirali številne dogodke, predavanja in delavnice. "Imeli bomo redne mesečne sestanke, srečanja, ker bomo naredili zemljevid podjetij socialne ekonomije na način, da bomo izražali svoje potrebe, znanja. Delali bomo tudi na merjenju družbenih učinkov podjetij."

Da bo vloga mariborske občine pri projektu predvsem povezovalne narave, pa je poudaril mariborski podžupan Saša Pelko. "Ko se postavlja vprašanje, koliko sredstev bo dodeljenih - na to še ne morem odgovoriti, ker je bil občinski proračun za leto 2018 sprejet, še preden je Maribor dobil ta naziv. Gotovo pa bo mariborska občina pomagala kot podporno okolje."

V Sloveniji je sicer okrog 250 registriranih socialnih podjetij, velik delež jih je prav v Mariboru. Tukaj med drugim delujejo center Tkalka s kopico socialnih podjetij, Dnevni center aktivnosti za starejše Toti DCA, Kooperativa Dame in še bi lahko naštevali.