Zamisel za odprtje neodvisne knjigarne Mariborka izvira iz želje, da bi tudi v drugem največjem slovenskem mestu svoj prostor našle knjige manjših založb in samozaložnikov, ki niso dostopne v večjih knjigarnah. "Zdelo se nam je pomembno, da ima Maribor knjigarno, kjer lahko kupiš knjige, ki jih niso naredile zgolj velike založbe z veliko denarja. Zato smo si želeli ustvariti prostor, kjer bodo mali založniki ali samozaložniki lahko prodajali knjige po poštenih pogojih, ki jih sicer tudi mi kot založba zahtevamo zase, kadar prodajamo drugje in s tem tako omogočili prebivalcem in prebivalkam, da dobijo tudi filozofijo, humanistiko, kritično čtivo, glasbo, poezijo, teorijo gledališča, plesa ... Torej knjige, ki jih sicer v Mariboru nimaš kje dobiti," pove projektna vodja Zala Zagoršek Golob.

Mariborka sicer deluje pod okriljem založbe VigeVageKnjige, vendar poleg svojih del ponuja tudi knjige več kot 40-ih drugih manjših založb in samozaložnikov. "Knjigarna niti 17 kvadratnih metrov nima vse skupaj, od tega je prodajnega prostora manj kot 13 kvadratnih metrov. Ampak kot na vratih piše star čebelji pregovor nemških čebel, ki se ga dosledno držimo: 'Klein aber fein.' Naredili smo po meri police, da bi dobili čim več prostora za knjige. To je bila tudi naša največja investicija. Tako da zdaj imamo med 800 in 1000 naslovov, naša meja pa je 1000 naslovov. Izbor je kuriran, ker s tem kažemo na nek način, kako je knjigarna usmerjena. Ti s tem, katere knjige imaš na polici, izkazuješ dušo knjigarne," pove urednica založbe Anja Zag Golob.

Posebno mesto imajo tudi stripi in periodika

V knjigarni vsebinsko pokrivajo različna področja, ker v založbi VigeVageKnjige izdajajo izključno stripe in risoromane, pa imajo tudi ti v Mariborki prav posebno mesto. "Del tega izhaja definitivno iz tega, da je naša založba specializirana za stripe in risoromane. Del pa izhaja iz tega, ker jih sicer v Mariboru enostavno ne moreš kupiti. Veliko stripov in risoromanov izdajajo majhne založbe, ki si, tako kot mi, ne moremo privoščiti prodaje v Mladinski knjigi. In smo želeli, da pride strip tudi sem. Zakaj bi v Ljubljani imeli več možnosti za branje stripov kot pri nas?," pove Zala.

Dodaja še, da je ena izmed posebnosti knjigarne tudi širok nabor revij. "V Mariboru se enostavno ne da kupiti marsikatere revije, kot na primer Razpotja, Problemi, Dialogi, Sodobnost, Galeb, Ekran, Literatura, Apokalipsa in druge. In se nam zdi pomembno, da lahko dejansko ti prideš in kupiš revijo, ne da se zavežeš na naročnino in prav tako, da lahko revijo kupiš fizično, ne samo, da jo dobiš po pošti. Meni osebno ni bolj žalostne zadeve, kot naročiti knjige ali revije preko interneta in se mi zdi, da rabimo to možnost, da primemo knjigo v roko, preden jo kupimo. In tudi pri reviji je v končni fazi ista zadeva," pove sogovornica.

Med obiskovalci pogrešajo gledališčnike

V knjigarni si sicer z občinskimi oblastnimi niso blizu in še naprej želijo delovati neodvisno, zaradi česar so posledično močno odvisni od prodaje. Preživeti na trgu v Mariboru sicer ni lahko, pove Zala, a po treh četrtinah leta delovanja so pridobili zaupanje in tudi številne stalne stranke. "Jaz sem Mariborčanka in jaz zelo razumem ta mariborski lokalpatriotizem. In kot nekoga, ki to razume, me je strašno zabavalo to nezaupanje do novega prostora, do ljudi. Najprej so samo hodili mimo in kukali, potem so se odločili, da bodo postali pred izložbo, ko si jim pomahal, pa so šibali naprej. In zato prvi mesec o bralni kulturi nismo mogli nič izvedeti, ker je trajalo kar nekaj časa, da so se ljudje udomačili s prostorom, da so upali vstopiti. Zdaj pa sem zelo pozitivno presenečena predvsem nad stalnimi strankami, ki jih res vidimo enkrat na teden ali trikrat na mesec. In iz tega stališča se mi zdi, da gremo absolutno v pravo smer," pove.

Prostor za ljubitelje pisane besede predstavlja tudi prostor svobode, srečanja in dialoga. Želeli pa bi si, da pot do njih najdejo tudi gledališčniki. "Gledališko sceno pogrešamo tu pri nas. Ne vem zakaj, ampak to me kar skrbi. Vabim jih, da se kaj oglasijo, imamo dober kafe! Ker smo res želeli imeti tudi teorijo o teatru in smo zato začeli delat z založbo Maska, MGL-jem. In tudi film, gib, ples - to smo vse hoteli imeti, ker smo vedeli, da je ta scena v Mariboru zelo močna. In ja, bi bili zelo veseli, če nas najdejo, da pridejo vsaj pozdravit in pogledat," še doda Anja.

V knjigarni že kmalu tudi redni kulturni dogodki

V knjigarni je te dni potekala tudi akcija zbiranja knjig za stripovsko polico v Mladinskem domu Maribor. Za vsake tri knjige, ki so jih s pripravljenega seznama kupili za mladinski dom kupci, je eno dodala še založba. S prihodnjim letom pa v Mariborki načrtujejo tudi številne novosti.

"Z januarjem bomo začeli imeti tukaj tudi redne dogodke. Imeli bomo pogovore, kvize, delavnico kvačkanja, šah, debate, pogovore z ljudmi iz Maribora na temo knjig, Zala bo imela tudi bralni krožek, tako da se bo enkrat mesečno debatiralo o isti knjigi. Zelo bi radi, da bi knjigarna tudi s svojim programom to postala. Problem je trenutno čisto tehnične narave, ker nočemo finančnih sredstev od Mestne občine Maribor, Ministrstvo za kulturo in JAK pa še nista objavila razpisa za knjigarne za to leto. Teh sredstev pa sama knjiga še ni sposobna producirati, ker še ne prodamo toliko. In je pomembno, da dobimo ta sredstva, da bomo lahko ogranizirali programe, ker so kulturni programi namenjeni vsem v mestu," pove Anja. Ob tem še dodaja, da je knjigarna pomemben doprinos k mariborski kulturni sceni, knjiga pa je v prazničnih dneh lahko tudi lepo darilo zase ali za naše najbližje.