Razočarani kmetje so se dopoldne zbrali na shodih v Celju, Murski Soboti, Gornji Radgoni in na Ptuju in protestirali proti nevzdržnim omejitvam skupne evropske politike. Med drugim so zahtevali ukinitev popolne prepovedi intenzivnega kmetovanja na obvodnih pasovih, takojšnje izplačilo ukrepov kmetijske politike za lani in umik razlastitev, ali pa kmetijstva v Sloveniji več ne bo. Ne izključujejo ostrejših protestov.

Vedno nove omejitve, višje obdavčitve, birokratske zahteve, podražitev repromateriala in nizke odkupne cene pridelka nas tako stiskajo, da kmetovanje ne bo več možno, so opozorili kmeti, ki so se na Ptuju zbrali z okoli 80 traktorji: "Potem je tu še vrednotenje zemljišč ob vodni pasovi, Evrop predpisuje 15 metrov, mi bi šli na 40, 50 metrov. Mi smo hujši od Evrope. Druge države pomagajo kemtu sofinancirati, pri nas pa samo zahtevajo. To je nevzdržno. Kje so šele cene kmetijskega repromateriala, cene naših pridelkov pa nikakršne. Leta 2022 je bila pšenica plačana po 360 evrov za tono, gnojilo pa je stalo 180 evrov za tono. Zdaj je gnojivo prišlo na 1.150 evrov, pšenica pa padla na 170. Zdaj pa naj mi ekonomist zračuna, kako gospodariti."

Razburja tudi načrtovana gradnja suhih zadrževalnikov, zaradi katerih bi kmetje izgubili najbolj kakovostno zemljo, in predvidena razlastitev: "To bi gradili na najbolj kvalitetni zemlji, tisto pri gramoznici pa bi z mano menjali. Razlastitev naj izbrišejo. Takoj," smo slušali na protestu na Ptuju.

Zbrali so se kmetje območja Ptuja, Trnovske vasi, Markovcev in Dupleka; opozorili so tudi na stroge inšpekcijske nadzore, medtem ko žito, uvoženo iz Ukrajine, ni podvrženo nikakršnemu.
Zadnje neprijetno presenečenje je 30-odstotno nižanje plačil za nekatere kmetijsko-okoljske podnebne ukrepe.

Prav tako zahtevajo odpravo zmanjšanje birokracije. Če jim ne bodo prisluhnili, napovedujejo ostrejše proteste: "Če tega ne bo, res ne bo prihodnosti. Zdaj smo se zbrali tako, naslednjič pripeljemo gnoj."