Potem, ko je prvi protikoronski zakon posegel tudi na področje odpadne komunalne embalaže, so jo prevzemniki na stroške države junija začeli odvažati iz skladišč komunalnih podjetij. A ker gre za odpadke, ki se najhitreje kopičijo, velike količine odpadne embalaže ostajajo. To zaradi nevarnosti samovžiga predstavlja veliko okoljsko tveganje, zato v komunalnih podjetjih opozarjajo, da dolgoročnih rešitev težav še vedno ni.

V začetku junija je bilo v skladiščih Komunale Slovenska Bistrica okrog 650 ton odpadne embalaže. Eden od prevzemnikov teh odpadkov je tudi mariborska Surovina, ki je do zdaj iz Slovenske Bistrice odpeljala 230 ton, 130 ton pa so v tamkajšnji Komunali obdelali sami. Do konca tega meseca je predviden odvoz skoraj še enkrat toliko odpadkov. A kot poudarja direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimilijan Tramšek, težave ostajajo: "Po 1. 5. se znova kopiči ta na novo zbrana embalaža, saj embalažne družbe tega ne prevzemajo, velik problem imamo s škodljivci, ki se zaredijo, zato moramo tedensko izvajati dezinsekcijo." Kar predstavlja dodatne stroške.

Podobno stanje je v ptujskem zbirnem centru Gajke, ki ga sicer upravljajo Javne službe Ptuj. Tja odpadno embalažo vozi tudi Komunalno podjetje Ptuj, direktor Janko Širec: "Vemo, da je v preteklih dneh tam prišlo do samovžiga, ravno zato, ker je te nakopičene embalaže preveč."

Predstavniki komunalnih podjetij zato pozivajo k sistemskih rešitvam, te je ob petkovem obisku v Podravju za naslednje leto napovedal okoljski minister Andrej Vizjak: "Bomo zavezali vse, ki dajejo embalažo na trg, da plačajo embalažnino tistim družbam za ravnanje z odpadno embalažo, ki potem tudi poskrbijo za to."

Tako se bo država umaknila iz regulacije tega področja ter to prepustila tistim, ki ustvarjajo odpadno embalažo in pooblačenim za ravnanje z njo.