V podcastu Zorni kot smo se dotaknili kar pereče problematike v Sloveniji, in sicer, da je na delovnih mestih veliko bolniških odsotnosti – kar pa je neposredno in posredno povezano z zdravjem in počutjem zaposlenega na delovnem mestu. Kje sicer iskati vzroke za bolniške odsotnosti na delovnem mestu? Telesna nedejavnost zaposlenih pomeni stroške, to breme pa nosi gospodarstvo, zdravstvena blagajna… Se delodajalci tega zavedajo? Kaj so pripravljeni storiti v tej smeri?

O vsem tem smo se pogovarjali s sogovorniki, to so bili: Gregor Jurak, vodja raziskovalne skupine SLOfit, sicer pa profesor, nosilec več predmetov na Fakulteti za šport na Univerzi v Ljubljani, Marjana Majerič z Gospodarske zbornice Slovenije in David Žinko, ki je na Pošti Slovenije zadolžen za upravljanje s človeškimi viri - Pošta Slovenije je namreč primer dobre prakse, kjer se zavedajo, da je zdravje zaposlenih pomembno za podjetje, in se namreč vključuje v projekt FitPošta, v katerem sodelujejo s Slofitom.

Zakaj je pomembno, da je podjetje "fit"?

"Moramo se zavedati, da smo z današnjim načinom življenja 'zelo zašli'. Imamo velik problem telesne nedejavnosti, ker smo ustvarili življenjski slog, ki stalno teži k sedenju. Ko prideš v javni prevoz, sedeš, ko prideš v pisarno, sedeš, enako je v šoli. Že mlade ljudi naučimo, da brez sedenja ne gre," je uvodoma opozoril sogovornik Gregor Jurak.

Skrb delodajalca za ohranjanje in izboljšanje zdravja ter zadovoljstva zaposlenih dokazano prinese do 36 odstotkov manj bolniških odsotnosti ter nenazadnje tudi večji javni ugled podjetja in kakovostnejši kader. V Sloveniji je med delodajalci še vedno redek pogled, da mora imeti/naj ima delodajalec skrb za ohranjanje in izboljšanje zdravja in zadovoljstva zaposlenih. Se pa vsak evro, vložen v promocijo zdravja na delovnem mestu, v treh do petih letih povrne od 2,5 do 10 evrov, kažejo podatki. Kaj to pomeni? Zdravje se (s)plača. Podaljša pa se tudi čas delovno aktivnega življenja zaposlenega, kar je ob nujnem podaljševanju delovne dobe izrednega pomena. Preventiva je cenejša.

Podjetja (nekatera) sicer vlagajo določena sredstva v neke oblike dejavnosti za zdravje, dobro počutje, zadovoljstvo delavcev (ukrepi za promocijo zdravja na delovnem mestu), a te pogosto niso učinkovite. Zakaj? Strokovnjaki pravijo, da brez kakovostne analize stanja ni moč opredeliti ključnih izzivov ter uspešno načrtovati ukrepov. Zato je prav slaba ali nepopolna analiza na področju zdravja, počutja in zadovoljstva delavcev sodi med najpogostejše razloge za slabo učinkovitost ukrepov.

Kaj pravzaprav pomeni telesna nedejavnost? Kateri so učinkoviti ukrepi za delodajalce oziroma podjetja za njihove zaposlene? Kako se v SLOfitu lotevajo teh težav oziroma kakšne programe nudijo podjetjem? Na ta vprašanja je v podcastu odgovarjal Gregor Jurak.

"Promocija zdravja na delovnem mestu in s tem preventiva je velik vzvod za zdravje ne samo na kratek, ampak tudi na dolgi rok"

Ko gre za vprašanje zdravja zaposlenih/potrebne telesne dejavnosti zaposlenih, se na različne načine vključuje tudi Gospodarska zbornica Slovenije. "Pod okriljem GZS deluje sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo, ki je na področju zakonodaje še pred covid krizo predlagala ukrepe za vzpostavitev sistemskih pogojev za spodbujanje gibalne dejavnosti za zdravje na delovnem mestu, s tem pa tudi izboljšanje telesne zmogljivosti zaposlenih v slovenskem gospodarstvu. Vse raziskave kažejo, da je promocija zdravja na delovnem mestu in s tem preventiva - torej redna gibalna dejavnost - velik vzvod za zdravje ne samo na kratek, ampak tudi na dolgi rok," je uvodoma povedala Marjana Majerič z Gospodarske zbornice Slovenije.

Na zbornici med drugim pripravljajo raziskavo, ki vključuje tudi analizo bolniških odsotnosti. Se delodajalci v Sloveniji zavedajo oziroma v kolikšni meri se zavedajo, da je dobro zdravje nujen pogoj za dobro življenje ter uspešno delo tako za posameznika kot za organizacijo, v kateri je zaposlen? Je tu kakšna razlika med majhnimi in velikimi podjetji? Kako pa je v tujini? Koliko je bolniških odsotnosti tam in kako se tam lotevajo? Kje je Slovenija v primerjavi s tujino? Na ta vprašanja je v podcastu odgovarjala Marjana Majerič z Gospodarske zbornice Slovenije.

Pošta Slovenije kot primer dobre prakse

Kot navajajo v SLOFitu, je Pošta Slovenije zanje lep primer dobre prakse – delodajalca, ki se v polnosti zaveda, da je dobro zdravje nujen pogoj za dobro življenje ter uspešno delo tako za posameznika kot za organizacijo, v kateri je zaposlen. Na Pošti Slovenije imajo sicer zelo različna delovna mesta, zato posplošena uravnilovka in navodila/nasveti za spremembe za njih ne pridejo v poštev, ne dajejo rezultatov. Zato so se odločili, da se v »boj« s težavami podajo s pomočjo skupine SLOfit – z znanstvenim in analitičnim pristopom. Gre za projekt Fit Pošta.

Vloga Pošte Slovenije v projektu je, da skupaj s Fakulteto za šport identificira telesno zmogljivost posameznih profilov zaposlenih, njihov življenjski slog in še posebej delovne obremenitve, ter razvije in izvede preventivne ter kurativne ukrepe za izboljšanje njihove telesne zmogljivosti, zdravja, dobrega počutja ter delovne učinkovitosti.

Kako je z bolniškimi odsotnostmi na Pošti Slovenije? Koliko jih je? Kje so vzroki za bolniške odsotnosti? Veliko so že poskusili, da spodbudijo zaposlene h gibanju, vključno s športnimi igrami. Kakšen je bil (ne)odziv zaposlenih? Na ta vprašanja je v podcastu odgovarjal David Žinko iz Pošte Slovenije, zadolžen za upravljanje s človeškimi viri.

Celotnemu podcastu prisluhnite na spodnji povezavi: