Letalski center Maribor je konec aprila začel izvajati protitočno obrambo. Tudi letos pa se delno zapleta zaradi denarja. Kljub temu da je ministrstvo za kmetijstvo letos pravočasno objavilo razpis in kasneje z izvajalcem tudi sklenilo pogodbo, še vedno ni znano, kaj bo z občinami, ki naj bi obrambo financirale s 60 odstotnim deležem.

Pravočasen začetek protitočne obrambe se je letos izkazal za ključnega, saj so, kot nam je pojasnil vodja protitočne obrambe Darko Kralj, uspešno nad Mariborom posredovali že prvi dan.

Težave pa ostajajo. Kot vsako leto se tudi letos zapleta pri financiranju. Ministrstvo je 40 odstotni delež denarja s pogodbo zagotovilo pravočasno, niso pa poskrbeli za občinski del. Lani je imel Letalski center polovico pogodb z občinami, sklenjenih prek ministrstva, drugo polovico pa so uredili z neposrednimi pogodbami z občino.

Neuradno naj bi Ministrstvo za kmetijstvo in občine letos skupaj za letalsko obrambo pred točo namenili dobrih 200 tisočakov. To pa je približno polovico manj, kot bi potrebovali za celotno pokritje približno 140 dnevnega dežurstva posadk, intervencij in materialnih stroškov. Pokrivajo pa tudi veliko večje območje, kot to počnejo tuje tovrstne obrambe. Za primerjavo: v Avstriji s šestimi letali pokrijejo 1500 kvadratnih kilometrov veliko območje, v Sloveniji pa z enim letalom 3500 kvadratnih kilometrov.