Mariborska občina je v zadnjih petih letih zasadila okrog 2000 dreves, ni pa to edina naloga občine, povezana z drevesi. Pomembno je tudi ustrezno gospodarjenje z drevesi, tudi njihove odstranitve, ko je to potrebno. Tudi okrogla miza o drevesih v mestu je ponudila nekatere odgovore stroke zainteresirani javnosti, nekaj pa je bilo tudi vprašanj, ki na odgovore še čakajo.

Kako torej pristopati k reševanju problematike dreves v mestu, sploh, ko je na vrsti njihovo odstranjevanje: "Sprejeli smo tudi odlok o mestnih gozdovih, na kar smo zelo ponosni, ampak včasih je treba kakšno drevo tudi odstraniti. Današnja okrogla miza je namenjena ravno temu, kako bi čim bolj uspešno ozaveščali ljudi. Včasih drevesa povzročajo tudi škodo, mašijo odtoke, grozijo, da se bodo podrla in tako dalje. Imamo zelo dober primer - če se spomnite, je smreke v parku napadel lubadar. Morali smo jih odstaniti, o tem pa smo s primerno razstavo opozorili ljudi. Informacije so ključne, ljudje morajo razumeti, če kakšno drevo odstranjujemo, zakaj je to potrebno." pove mariborski podžupan Samo Peter Medved.

Največ problemov v Mariboru povzročajo platane, ki so bile zasajene že pred desetletji.
"90 odstotkov stanovalcev se bori s težavami sobivanja s temi drevesi že trideset let. Seveda ne očitamo nikomur nič , saj je odločitev o zasaditvi platan padla pred petdesetimi leti. Ta drevesa so se izkazala za zelo invazivna, v preteklosti jih tudi niso ustrezno vzdrževali. Vsakič, ko bi bilo treba nekaj narediti, se najde tisoč in en razlog, zakaj se ponovno ne naredi nič," pove občan Aljaž Bratina iz Kamniške ulice.

Na področju ravnanja z drevesi je torej kar veliko odprtih vprašanj. Boštjan Vauda z Urada za komunalo, promet in prostor: "Denarja ni žal nikoli dovolj za vse, strokovne službe pa sodelujemo z arboristko in vsemi drugimi službami. Posvetimo se vsakemu posameznemu drevesu, da postopke izpeljemo pozitivno. Zelenih površin je ogromno, včasih se najde kakšna zadeva, ki je trn v peti. Tudi glede Kamniške ulice z arboristko iščeva rešitve."

Gordana Kolesarič iz Projektne pisarne pa je predstavila projekt Ready for Heat, katerega srž je ozaveščanje prebivalstva, in konkretne ukrepe za t.im. toplotne otoke. "Projekt se je začel lani, izvajali ga bomo do leta 2026. Po vzoru mesta Worms bomo pripravili akcijski načrt za prebivalce, kaj bi bilo možno narediti, da dosežemo hlajenje tistih predelov mesta, kjer je pregrevanje v poletni vročini še posebej pereče. S samozaščito lahko naredimo zelo veliko, postavili pa smo pergolo tudi v dveh vrtcih, kjer je že posajena trta in bomo z njo osenčili igrišče."

Dejstvo je, da nas pred vročino varujejo tudi zelene površine in senca dreves, zato je skrbno ravnanje z njimi še kako pomembno tudi za prihodnje rodove. Ali je dreves v Mariboru dovolj? Arboristka Tanja Grmovšek: "Dreves bi lahko bilo vedno več. Ko odstranimo odraslo drevo, majhna drevesa niti v desetletjih ne nadomestijo starega drevesa. Bistveno lahko k temu doprinesejo tudi občani sami, če urejajo svoje zelene površine. Če se ljudje odločijo, da odstranijo staro drevo, ga ponavadi nadometijo s kakšnim manjšim. Okoljskih vrednosti, ki jih večja drevesa nudijo, in so bila nekoč značilnost Maribora, pa ta majhna drevesa nikoli ne bodo nadomestila."