Kakovost zraka v Mariboru se je v zadnjih letih izboljšala. Po letu 2018 so merilne postaje, potem ko so od leta 2012 merile približno enake vrednosti, namreč znova zaznale občutno nižje vrednosti PM10 delcev v zraku. Kakovost zraka se pravzaprav vsako leto še nekoliko izboljša, pojasni predstavnik Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano Uroš Lešnik: "To velja za vsa merilna mesta, se pa kaže zanimiva značilnost, da je zrak v okolici mesta bolj onesnažen." Tako so vrednosti PM10 delcev v Miklavžu na Dravskem polju še zmeraj višje kot v mestu, vendar se tudi tam te izboljšujejo: "Tam je več individualnih kurišč, prav tako pa nimajo tako razvejanega plinovodnega oz. toplovodnega omrežja. Zaradi tega pa je zrak slabše kakovosti. A tudi tam je vse več čistejših načinov ogrevanja."

Kakšne so napovedi?

Kljub pozitivnim podatkom pa so napovedi zelo negotove pravi Lešnik: "Če pogledamo trende za nazaj, bi lahko rekli, da se bo zrak še naprej izboljševal. Ampak smo se znašli v situaciji, ko se energenti dražijo, zato domnevamo, da bodo ljudje iskali ugodnejše možnosti za ogrevanje. To pa lahko vodi k poslabšanju."

Ob tem ima Slovenija še vedno precej manj zaostrene standarde kakovosti zraka od predloga Svetovne zdravstvene organizacije, ki je standard postavila na mejni vrednosti, ki na zdravje ljudi naj ne bi vplivala: "V Sloveniji imamo predpisano mejno letno vrednost PM10 delcev 40 mikrogramov na kubični meter, Svetovna zdravstvena organizacija pa priporoča 20 µg/m³." V Mariboru pa so predvsem pozimi povprečne vrednostni med 25 in 30 µg/m³, poleti pa nekoliko nižje. Priporočene vrednosti WHO-ja pa presegamo na prav vseh merilnih mestih, razen na Teznu.