Poznavalci pravijo, da je mariborska grafitarska scena »na ničli«, a grafit Janeza Janše z iztegnjeno desnico na območju Kulturnega centra Pekarna, ki je bil pred nekaj tedni na pobudo mariborske občine prebarvan, je ponovno razgibal sceno. Prebarvanemu grafitu v čast so postavili spominsko obeležje, eden od avtorjev pa je ponovno poudaril, da grafit ni poveličeval nacizma, temveč izzival k razmisleku, in zdi se, da bo spominska plošča smela ostati.

Občina si želi (usmerjanih) grafitov

Grafiti so tehnično gledano široko polje. Lahko so legalni ali ilegalni, na javnih ali zasebnih površinah, risani prosto ali s šablono. Lahko nagovarjajo različne ciljne skupine in so lahko tudi narobe razumljeni; lahko so večni ali jih kmalu prerišejo, o njih se govori ali ne, lahko so vandalizem ali umetnost.
Pravijo, da je bil Maribor nekoč bolj grafitarsko mesto, potem pa so se grafitarji odselili ali čas in denar namenili drugi, včasih podobni dejavnosti, s katero si služijo kruh. Mestna občina Maribor zdaj s posamezniki, društvi in organizacijami poskuša vnesti nekaj dinamike v grafitarstvo, pospeševalec pa je bil nedavni sporni grafit v Kulturnem centru Pekarna.«Grafiti so sredstvo komunikacije in jih je treba opazovati skozi najširšo možno sliko. Tudi vandalski grafiti, politični grafiti, politični komentarji in satira nam sporočajo zadovoljstvo ali nezadovolsjtvo meščanov«, pravi kulturna producentka Tanja Cvitko in dodaja, da so se po dogodkih z grafitom v Pekarni pospešili dogovori v delovni skupini, ki bi naj ugotovila »kako lahko zopet vrnemo Maribor v čas, v katerem je že bil, preden so ustvarjalci pobegnili. Kolikor vem, bodo vključene različne dimenzije, različni strokovnjaki, umetniška linija, delo z mladimi, da se jih usmerja v delavnicah, tu bodo grafiti-murali, ozaveščanje javnosti, čiščenje sovražnih grafitov, skratka ena celotna velika zgodba na nivoju mesta«, še pojasnjuje Cvitkova.

Ni spoštovanja do grafitarske umetnosti

Medtem ko naj bi tudi s pomočjo občine motivirali mlado grafitarsko generacijo, pa tako imenovani stari grafitarji odhajajo ali izgubljajo zagon. Mariborski grafiti umetnik Teo Ivančič Teoson kritično pravi, da mladi ne iščejo ravno nasveta pri starejših, včasih tudi nimajo spoštovanja do obstoječih grafitov. Od klasičnega grafitanja se je pomaknil k izpolnjevanju naročil:«Ko sta grafitanje in zaslužek pomenila 90 odstotkov zaslužka in življenja, sem mu namenil več časa, navsezadnje je bila zame to dobra reklama, če sem imel stvari na cesti. Zakaj tega ne delam več toliko? Ker mi ni treba ljudem treba dokazovati, da znam narediti dobro poslikavo. Za neko dobro stvar nastanejo stroški, ki jih krijem iz lastnega žepa. Mislim, da sem dal Mariboru dovolj, da bi imeli lepše okolje, kar mnogi niso znali ceniti. Veliko se je prerisalo in uničilo, na to pa gledaš kot na svoje otročičke. Trenutno ne vidim smisla, da bi jih še zasajal po mestu, v bistvu - za kaj?«
V mestu je kar nekaj legendarnih grafitov, tudi Teosonovih, na primer njegov znameniti mural Kure na Srednji elektro-računalniški šoli, ki pa so ga prekrili ob prenovi fasade, in v bližini Narodnega doma že omenjena Zlata lisica. Njemu osebno je najbolj pri srcu napis Oko za oko pasta za zobe na Lentu, tudi sicer mu nasmešek bolj kot ob podobah zaigra ob posrečenih napisih, še posebej, če so v dobri "mariborski špiki".

Najslavnejši grafit na Slovenskem je…?

Življenjsko okolje grafita je ulica. Misel razvija galerist in ljubitelj grafitov Igor Unuk: »Dejansko so grafiti že od pradavnine nekako prinašali tudi glas slehernika, da je bil viden. In ta politična konotacija je mogoče v današnjih časih, ko je toliko idej na kupu in se treskajo, verjetno še toliko bolj atraktivna in očitna. Ta zadnji grafit v Pekarni zelo dobro pooseblja to problematiko. Je karikaturni grafit z neprimerno vsebino, ki pa jo je treba razumeti skozi simbol. Debata o tem, ali ga izbrisati ali ne, bi morala priti do filozofov, ki bi to dejansko morali opredeliti. Mislim, da je bil prehitro izbrisan, ker gre za zelo inteligenten grafit, ki govori proti sovražnemu govoru proti nestrpnosti, je pač nekoliko bolj zahteven, ni na prvo žogo.»
In kateri je najbolj znan grafit na Slovenskem? Avtorica članka in Igor Unuk sva spontano postavila tezo, da bi to lahko bil znak za OF. Risali so ga po vseh pravilih grafitanja in je bil družbeno-političen odmev časa, a o tem bodo lažje sodili čez 150 let, je še prepričan Unuk.

Vabljeni k poslušanju prispevka: