Zasneženi 11. februar je bil prd 70. leti nedelja. Vsaj med tedaj mladimi v Mariboru je bil to dan poln vznemirjenja in veselega pričakovanja.

Na Pohorju je namreč začela obratovati sedežnica v katero so vložili 100 tisoč ur prostovoljnega dela. Tiste nedelje je bil med smučarji tudi Andrej Rosina, 20 letni študent prvega letnika montanistike, danes upokojeni profesor Univerze v Ljubljani.

Mariborčan, ki živi v Ljubljani in bo decembra dopolnil 90 let, po sedmih desetletjih še vedno pomni 11. februar 1951 kot svoj posebni smučarski dan.

Pobudniki za postavitev prve sedežnice na Pohorju so bili Franci Čop, Marjan Kožuh, Herman Vajs in inženir Lev Pipan, ki je napravo tudi projektiral. To je bila tedaj prva sedežnica v Jugoslaviji in širše v tem delu Evrope. Dolga je bila 700 metrov, imela je 23 sedežev in je premagala višinsko razliko 130 metrov. Vanjo je bilo vloženih več kot 100 tisoč ur prostovoljnega dela, v celoti pa je bila izdelana iz domačih materialov.

V eni uri je prepeljala 120 smučarjev, snovalci pa so napovedali, da se bo, ko bodo dieselski motor zamenjali z električnim njena zmogljivost še povečala.

Še to. 11. februarja 1951 je bilo popoldne tudi tekmovanje v veleslalomu. Proga je bila dolga 700 metrov z višinsko razliko 150 metrov, na njej je bilo 23 vratc. V skupini članov je potekal dvoboj med tekmovalci mestnih reprezentanc Guštajna /Raven na Koroškem/ in Maribora. Za Ravne so nastopili: Kotnik, Cesar, Kos in Potočnik, za Maribor pa Sevčnikar, Šober in Cizej.
Zmagali so Korošci s časom 4:06,6 pred Mariborom 4:13,7.
Andrej Rosina nas bo v pripetem radijskem prispevku spomnil, kje natančno je bila trasa sedežnice, izvedeli pa bomo tudi za najbrž pozabljen toponim / zemljepisno ime Mariborskega Pohorja – ki ga ne najde noben spletni iskalnik – za Špelcin gaj.