Kasnejši pravnik Ivan Žolger je po osnovni šoli v Slovenski Bistrici in gimnaziji v Mariboru odšel študirat v Gradec in Pariz.

Leta 1895 je v Gradcu promoviral »sub auspiciis imperatoris« – kot odličnjak pod pokroviteljstvom cesarja. Z vrhunskim pravnim pristopom do dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti takšno ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je zato postal član prestolonaslednikovega belvederskega kroga, ki je koval načrte za prihodnjo ureditev monarhije, ko bi ostarelega cesarja Franca Jožefa nadomestil prav Franc Ferdinand.

Sledil je sarajevski atentat, dr. Ivan Žolger pa je leta 1917 postal prvi minister slovenskega rodu v avstrijski vladi, in sicer minister brez listnice z nalogo, da pripravi ustavno reformo v smislu narodne federalizacije avstrijske polovice monarhije v uradniški vladi Ernsta Seidlerja.

Po razpadu je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, a je nato to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu pravu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Tam je bilo pomembno tudi njegovo prizadevanje v času, ko je Italija po posredovanju Dunaja zahtevala plebiscit glede ozemeljske pripadnosti Maribora. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Pravnik Ivan Žolger se je rodil 22. oktobra 1867 na Devini pri Slovenski Bistrici.

O tem, kdo je stal za pobudo, da bi si dr. Ivan Žolger in tedanji francoski zunanji minister André Tardieu v Mariboru zaslužila spomenik je v rubriki Poglej in povej povedal zgodovinar dr. Andrej Rahten, sodelavec ZRC SAZU in predavatelj na Oddelku za zgodovini Filozofske fakultete v Mariboru. Prisluhnite.