Ob minuli 1950 letnici prve omembe antične Petovione, današnjega Ptuja v literaturi, je na knjižne police prišlo delo z naslovom: »Rimska vojska v republiki in cesarstvu ter rimski vojaški nagrobniki Petovione«.
V njem nas avtor, upokojeni ptujski arheolog Ivan Tušek seznanja z antičnim obdobjem Ptuja in številnimi zanimivimi ostalinami iz tistih časov.
Ivan Tušek se je poglobljeno ukvarjal s keltsko dediščino, z mitraizmom in rimsko vojsko. Leta 1987 je pri arheoloških izkopavanjih na Ptuju odkril peti mitrej, leto kasneje pa ob nadzoru pri gradnji vročevoda unikatno rimsko koščeno piščal – tibijo. Za dosežke na področju arheologije je leta 1992 prejel Steletovo priznanje, leta 1999 priznanje Slovenskega arheološkega društva in leta 2011 Oljenko občine Ptuj. Bogato znanje s področja rimske vojske je prvič predstavil v knjižnem delu iz leta 2012. Je tudi član skupin, ki ohranjajo zgodovinsko dediščino, kot sta rimska skupina Flavijci in skupina križarjev-tevtoncev.
Dobro pozna starejšo zgodovino Ptuja, rimske Petovione … in nam z veseljem pojasni podatek o tem, da je Ptuj pred približno dva tisoč leti štel celo 40 tisoč prebivalcev, da je bil eden zadnjih branikov imperija, s kovnico denarja, carinsko upravo in davčnim uradom …
Rimska Petoviona je nastala na račun vojske. Legiji 8. Avgusta in 13. Gemini, sta bili v tem prostoru skoraj 80 let. V zgodovino ga je zapisal rimski zgodovinar Tacit (P. Cornelius Tacitus), ki v tretji knjigi svoje Historiae opisuje zbor panonskih legij leta 69 v zimskem taboru legije 13. Gemini v Petovioni in legata Marka Antonija Prima, pobudnika izvolitve Tita Flavija Vespazijana za novega rimskega cesarja.
Knjižno delo Ivana Tuška je odlična popotnica skozi čas – dva tisoč let nazaj v ptujski in širši panonski prostor. Izšlo je ob avtorjevi 70 letnici in kot je v knjižni oceni zapisal zgodovinar doc. dr. Aleš Maver s Filozofske fakultete v Mariboru, knjige ne odlikuje le zanimiv jezik in številne posrečene vzporednice s sodobnostjo – kot je recimo preračunavanje rimskih vojaških plač v današnjo valuto – pač pa tudi številne uspele ilustracije.
