,

V Radijski tribuni smo vzeli pod drobnogled radijsko sceno v Mariboru. V mestu, ki ima veliko radijskih postaj, so se lani premešale karte: del kolektiva Radia City je ustanovil nov radio, Toti Radio, ki je v nekaj mesecih dosegel precej visoko poslušanost. Kljub temu pa je Radio City ostal močan »igralec«. Kaj nam podatki o poslušanosti povedo o poslušalcih na tem območju? Kakšne vsebine jih zanimajo? In kakšno vlogo ima Radio Maribor kot javni medij v tem prostoru?

Čakš: "Prestopi v medijski krajini niso nič nenavadni."

Torej, na majhnem območju je veliko radijskih postaj, konkurenca je velika. Kakšen je pravzaprav ta radijski prostor? Peter Čakš, asistent na Inštitutu za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru pravi, da je ta prostor od nekdaj zelo pester. "Ta prostor nikakor ne velja za medijsko puščavo, tako kot ponekod po državi, kjer poslušalci nimajo priložnosti poslušati svojih lokalnih radijskih postaj, kaj šele, če da bi izbirali med večimi programi, kot v Mariboru. V Mariboru zelo dolgo odlično deluje Radio Maribor, Radio Si, potem je tukaj Radio City, ki je gotovo pionir komercialnega radijskega programa v Sloveniji in je dolga leta veljal za izjemen regionalni fenomen s svojim deležem poslušanosti, ki ga je dosegal tukaj na tem območju. Potem so se skozi čas tukaj pojavljali še drugi radii, en tak poskus je bil Radio Center, ki je kar nekaj let 'vztrajal' v Mariboru, zdaj pa se je od tega območja popolnoma oddaljil. Tako da lahko tisti, ki želi izbirati 'lokalno', kot nam to trgovci ponujajo, to izbiro v Mariboru ima."

Del ekipe Radia City pa je lani ustanovil nov radio, Toti Radio. "Prestopi v medijski krajini niso nič nenavadnega. Novinarji in voditelji prehajajo med televizijami, spletnimi portali, časopisi in seveda tudi radijskimi postajami. Toti Radio deluje znotraj največje slovenske radijske korporacije, ki ima v lasti več radijskih programov. V ozadju so leta izkušenj in znanj. Poleg tega je tukaj tudi prepoznavna blagovna znamka ljudi, voditeljev in drugih programskih delavcev, ki so skozi leta zbirali izkušnje na drugih radiih, primarno seveda na Radiu City. In seštevek vsega tega daje zdaj rezultate," pravi Čakš. Uspeh je torej bil zanj pričakovan. Ob tem pa Radio City še vedno beleži visoko poslušanost. "Če gre pri Totem Radiu za zaupanje v medijske osebnosti, gre pri Radiu City tudi za zaupanje v medijsko blagovno znamko." Je dovolj prostora za vse radijske postaje? "V radijskem spektru je prostora dovolj, dejstvo pa je tudi, da lokalni mediji dajejo zdravo konkurenco na produkcijsko dobrem nivoju nacionalnim medijem. Če je dovolj prostora po komercialnem delu, pa pokažejo poslovni rezultati."

Radio City: "Ta radio je danes drugačen kot pred dvema letoma."

Kakšna pa je trenutna situacija na Radiu City, potem ko so dobili madžarskega lastnika? "Madžarski lastniki so tipični korporativni lastniki; pripeljali so znanje in kapital. Umrli ne bomo, ker lahko iz matice vedno pride finančna injekcija. Je pa res, da je Radio City zdaj drugi radio, kot je bil pred dvema letoma. Je pa zaupanje, o katerem je govoril Čakš, za nas zelo pomembno. So zelo zahtevni časi. Je pa vprašanje, kam se bo prostor zdaj kvalitativno razvil, ali na bolje ali na slabše. Vsaj za komercialni del tega prostora so finance, ki jih pridobiš, ključni faktor pri zagotavljanju kvalitetnega programa," pove odgovorni urednik Radia City Bor Greiner. Kakšen je Radio City danes? "Če jih od 12-ih prepoznavnih imen deset odide, je seveda to drugačni radio. Ampak, na eni strani vlečejo osebnosti, ki pa niso pokazale neke nove ideje, na drugi strani pa Radio City poskuša najti nove ideje, pa nima več toliko osebnosti. Radio je težko delati z dvema dobrima moderatorjema."

Radio City direktorja nima v Mariboru, ampak na Madžarskem. Kako to funkcionira v praksi? "Tako kot funkcionira. Jaz ga ne potrebujem, podjetje pa ga potrebuje, zato sem se tudi potegoval za to pozicijo, ampak madžarski poslovni model ne predvideva tukaj niti direktorja niti programskega direktorja. Za mene osebno zahtevna situacija, še bolj pa za moje kolege." Koliko članska ekipa so sedaj? "Radio City je v času največje slave celo kaki mesec imel 52-odstotni tržni delež in takrat je na radiu delalo 35 ljudi, od tega večina, 24, na programu. Danes na programu delamo štirje, na celotnem radiu pa nas je enajst. Izziv je torej, kako s tako majhno ekipo upravičiti zaupanje poslušalcev. Čas bo pokazal, ali lahko radio s tako stanjšano zasedbo ostane pri vrhu." Kar se tiče Totega Radia, pa je Greiner med drugim povedal: "Čas bo pokazal, ali ima Maribor dovolj denarja za dve močni radijski postaji. Epiloga te zgodbe še ni. Naša strategija je seveda, da se moramo od Maribora malce odmakniti. Ima pa Radio City v Sloveniji tedenski doseg še vedno bistveno večji kot Toti Radio."

Povejmo ob tem, da je Toti Radio oziroma njihov direktor Matjaž Šalamun sodelovanje v naši Radijski tribuni zavrnil, češ da ne želijo sodelovati v isti oddaji z Borom Greinerjem.

Radio Maribor: "Kot javni medij je naša vloga drugačna od komercialnih postaj."

Vloga Radia Maribor je v tem prostoru drugačna od drugih radijskih postaj, saj smo javni medij. Odgovorni urednik Radia Maribor Robert Levstek je med drugim povedal: "Tako, javni medij smo, z drugačnimi predpostavkami, drugačnim konceptom in načinom delovanja. Tudi pri nas je v zadnjem letu prišlo do sprememb, a seveda niso bile tako intenzivne kot kje drugje. Jih pa seveda tudi mi opazujemo in se moramo prilagajati. Tudi mi si želimo biti razpoznavni v mestu in izven njega. Morda je kdo na začetku ob transformacijah na radijski sceni v Mariboru zamahnil z roko, češ, to ni nič, a jaz jih nisem tako dojemal. In dejstvo je, da stvari so se spremenile. Dejstvo je tudi, da se radijski kolač deli, tako izven urbanih okolij, kot tudi v urbanem okolju. Pred nami so veliki izzivi. Po eni strani s predpostavkami javnega medija znotraj mreže Radia Slovenija delamo program, ki temelji na govoru, vsebinah in na najrazličnejših tematikah, po drugi strani pa si tudi mi želimo upravičiti svoj obstoj in tudi kaj zaslužiti. Kot vemo, smo mi kot javni medij določene teme dolžni pokriti, recimo verske tematike, dolžni smo imeti nek delež informativnega programa, posvečamo se kulturi in tako naprej. Zanimajo mogoče manjši krog poslušalcev, a so pomembne vsebine to. Veliko se dela tudi na spletu, družabnih omrežjih, podcastih - tako da širimo tudi to ponudbo. Tukaj je še naša dopisniška vloga za Radio Slovenija."

Oddaji prisluhnite na spodnji povezavi: