Rubikova kocka zagotovo spada med najbolj inovativne igrače vseh časov. Z njenim sestavljanjem otroci urijo svoj um. Pot do pravilne rešitve zahteva kombinacijo logičnega mišljenja in potrpežljivosti. Vsekakor pa lahko rečemo, da gre za enega najbolj kultnih izumov 20. stoletja, ki je delo madžarskega arhitekta, matematika in izumitelja Erna Rubika. Navkljub začetnim težavam z njenim trženjem je Rubikova kocka leta 1980 prvič prestopila meje železne zavese in kmalu zaslovela po vsem svetu.

O njeni priljubljenosti smo se lahko prejšnji konec tedna prepričali tudi v Mariboru na Osnovni šoli Franceta Prešerna, kjer je v organizaciji Rubik kluba Slovenija potekalo 4. mednarodno tekmovanje Slovenian Nationals 22 v sestavljanju Rubikove kocke. V časih, ko še ni bilo You Tuba in družbenih omrežij, je bilo sestavljanje omenjene kocke precej zahtevno, toda časi se spreminjajo, kar nam je potrdila tudi predstavnica organizatorja Petra Kobal Vogrinec. »V preteklosti so obstajali vodiči in knjige, kako sestaviti Rubikovo kocko, vendar je bilo vse skupaj precej težje dostopno. Pri spletu je zgodba precej drugačna, saj informacijo dobimo takoj. Zainteresirani se lahko udeležijo tudi tekmovanj, na katerih se naučijo sestaviti kocko.«

Na tekmovanju smo srečali tudi slovenskega rekorderja Staša Zupanca, čigar uradni rekord znaša 6,06 sekunde. Vprašali smo ga, kaj ga je pri omenjeni igrači tako privlačilo in kdaj se je prvič srečal z njo. »Vse se je začelo leta 2011, ko sem obiskoval sedmi razred osnovne šole. Sošolec, s katerim sva tekmovala pri raznih športnih aktivnostih in obšolskih dejavnostih, je v šolo prinesel kocko in jo sestavil v treh minutah. To je bilo za vse dokaj fascinantno, hkrati pa mi je dalo motivacijo, da sem se jo naučil sestavljati tudi sam. Ko je šlo za učenje česa novega, sem bil pogosto za njim. Nekega dne pa smo imeli šolsko tekmovanje, na katerem sem ga premagal, kar mu je nekoliko zbilo samozavest in je prenehal s sestavljanjem. Sam pa sem celotno zadevo le še stopnjeval.« Zupanc je v isti sapi še poudaril, da ga je posebej navdušil proces razumevanja kocke, ki se skozi učenje algoritmov zelo spreminja. Hkrati je še dodal, da je bila Rubikova kocka zanj na začetku velik izziv, medtem ko mu njeno sestavljanje zdaj predstavlja sprostitev. Povedal nam je tudi po koliko različnih algoritmih jo je uspel sestaviti. »Osnovna metoda je vključevala sedem algoritmov, ki pa sem jim dodal še svoje. Trenutno samo za tridimenzionalno kocko uporabljam okrog 200 algoritmov.«

13-letni Marko Obradović nam je pojasnil, kdaj se posameznik počuti dovolj samozavestnega, da se odloči nastopiti na takšnem tekmovanju. »Takoj, ko se nauči sestaviti kocko. Datum tekmovanja se običajno objavi mesec ali dva pred začetkom, zato se mora tekmovalec takrat nanj prijaviti. Do tekmovanja ima še čas, da se zadevo bolje nauči. Obstaja sicer časovni limit, za katerega mislim, da znaša 10 minut.«

Če smo pri športnih tekmovanjih navajeni, da tekmovalci ne morejo istočasno biti tudi sodniki, pa so tukaj zadeve drugačne. Vpliv na končno uvrstitev posameznega tekmovalca spominja na ocenjevanje sloga pri smučarski skokih. »Tekmovalci smo tudi sodniki. Discipline so razdeljene v dve skupini, pri čemer polovica tekmovalcev tekmuje, druga polovica pa sodi. Vsak ima pet poskusov, od katerih se nato odštejeta najboljši in najslabši rezultat, za končno uvrstitev pa šteje povprečje treh dosežkov,« nam je povedal Matic Omulec.

Tekmovanja so se udeležili tudi številni udeleženci iz tujine. Marcela Niedla iz Avstrije smo vprašali, zakaj se je odločil priti v Maribor. »Prihajam z Dunaja, zato je Maribor zame relativno blizu. Poleg tega je mogoče tekmovati v različnih disciplinah, kar mi je zelo všeč, saj zelo rad tekmujem.« Zanimalo nas je tudi, koliko znaša njegov osebni rekord. »Potrebno je razlikovati med uradnim in neuradnim rekordom. Slednji pri meni znaša 5, 64 sekunde, medtem ko je moj najboljši čas na tekmovanju 9,87 sekunde.« Seveda pa samo sestavljanje Rubikove kocke ni edini razlog, zakaj se udeležuje tovrstnih tekmovanj. »S sotekmovalci se rad pogovarjam o različnih rešitvah in metodah, kako priti do njih. Na ta način se ustvarja skupnost, ki resnično drži skupaj. To se mi zdi pri tem hobiju zelo privlačno. Poleg tega ves čas tekmuješ s samim sabo in izboljšuješ svoje dosežke, ki jih lahko npr. med vožnjo z vlakom predstaviš tudi ostalim.«

Marka Obradovića smo še vprašali, kako se je sestavljanja Rubikove kocke sploh mogoče naučiti. »Veliko ljudi dela napako, ker jo želi sestaviti po straneh namesto po barvnih slojih. Najprej začnemo pri belem, ki mu nato sledijo še preostali. To je najbolj ustrezen način, če kocko sestavljate brez pomoči.«

Seveda pa zmaga na takšnem tekmovanju ni v prvem planu. »Pomembneje je sodelovati. Novincem se pogosto zgodi, da se pripravljajo več mesecev, vendar jim trema velikokrat pride do živega, zato na koncu nimajo dobrih rezultatov. Zaradi tega jih spodbujamo, da je pomembna vaja in druženje, ne pa sama zmaga,« je za Radio Maribor dejala Petra Kobal Vogrinec.

Za konec smo Boštjana Strnada, pomočnika ravnatelja OŠ Franceta Prešerna, sicer pa učitelja matematike in računalništva, vprašali, ali obstaja korelacija med hitrostjo sestavljanja Rubikove kocke in uspešnostjo učencev pri omenjenih predmetih. »Menim, da ne, saj jo sestavljajo učenci različnih starosti, ki imajo različne sposobnosti na omenjenih področjih. Vsekakor pa bi za dokončne zaključke morali zadevo podrobneje raziskati.«

Udeleženci so se med sabo pomerili v 13 disciplinah, med njimi pa sta najbolj izstopala Rus Aleksej Cvetkov, ki je najhitreje sestavil dvo- in tridimenzionalno kocko ter piramido, in Madžar Bálint Csengo, ki je najbolje opravil s sestavljanjem štiri- in petdimenzionalne kocke ter sestavljanjem na slepo. Ker je tekmovanje štelo tudi kot slovensko državno prvenstvo, moramo izpostaviti še dosežek Staša Zupanca, ki je v sestavljanju tridimenzionalne kocke s povprečnim časom 8, 74 sekunde zasedel 2. mesto in Matica Omulca, ki je za sestavo petdimenizonalne kocke v povprečju potreboval nekaj več kot minuto in šestnajst sekund, kar je zadoščalo za 6. mesto.