Keramični krožnik iz srednjega veka, ki ga je prispeval škofjeloški muzej. Predstavlja žensko višjega stanu/Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl
Keramični krožnik iz srednjega veka, ki ga je prispeval škofjeloški muzej. Predstavlja žensko višjega stanu/Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl

Do konca meseca bo na Ptuju na ogled občasna medmuzejska razstava Ženske zgodbe – mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete. S še osmimi muzeji so jo junija lani, postavili v Gorenjskem muzeju v Kranju, z razstavljenimi predmeti in upodobitvami pa v prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb – o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki. Vse te zgodbe je treba razumeti, upoštevaje čas, ko so bile aktualne, vendar to ni vedno preprosto.

Dr. Verena Perko in Aleksandra Nestorović ob postavljanju razstave na Ptuju. V vitrini med drugim modra delavska obleka in težki čevlji delavk v železarstvu. Prispeval ju je Koroški pokrajinski muzej z RAven na Koroškem. /Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl
Dr. Verena Perko in Aleksandra Nestorović ob postavljanju razstave na Ptuju. V vitrini med drugim modra delavska obleka in težki čevlji delavk v železarstvu. Prispeval ju je Koroški pokrajinski muzej z RAven na Koroškem. /Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl

Razumeti neprimerljive vrednote

Predstavljeni predmeti, ki pripovedujejo zgodbe o vlogi žensk, so iz časovnega razpona od 7. stoletja pred našim štetjem do polpretekle zgodovine. Nekatere zgodbe so danes težko razumljive, kot na primer tista, ki temelji na najdbi iz groba keltskega bojevnika. Hrani jo Posavski muzej v Brežicah, Ddr.Verena Perko iz Gorenjskega muzeja pa razloži:«V njegovem grobu so tudi ostanki pokopa ženske, zelo skromni. Lahko ugibamo, ali je šlo za epidemijo, ampak, imamo poročila v Cezarjevih zgodovinskih virih, ki govorijo o tem, kakšna čast je pravzaprav bila, da je ženska imela pravico umreti s svojim možem. Kjer je bilo več žena, pa je ohranjeno poročilo, da so se celo prepirale, katero je imel mož raje, da mu bo lahko sledila v onostranstvo. To je današnjemu človeku popolnoma nerazumljivo, nedoumljivo. Če se pa vrnemo nazaj, v čas, ko so ženske dočakale 30, 35, uh, 40 je bila že visoka starost!, ko so bile brez zob, mogoče iznakažene od črnih koz, ko so imele vse tisto, čemur se mi z zdravili in cepivi izognemo in poskušamo še pri 60-ih in 70-ih letih skriti z lepotnimi operacijami, potem teh življenj in vrednot ne moremo primerjati.«

Detajl fotografije digitalizirane rekonstrukcije mitloške podobe Evrope na biku. Mozaik je iz 3. oz. 4 stoletja, našli so ga v 19. stoletju na Bregu na Ptuju. Hranijo ga v graškem Joanneumu./Foto: detajl grafične rekonstrukcije mozaika z ohranjenim delom originala (izvedba rekonstrukcije: mentorice in študenti Naravoslovnotehniške fakultete UL)
Detajl fotografije digitalizirane rekonstrukcije mitloške podobe Evrope na biku. Mozaik je iz 3. oz. 4 stoletja, našli so ga v 19. stoletju na Bregu na Ptuju. Hranijo ga v graškem Joanneumu./Foto: detajl grafične rekonstrukcije mozaika z ohranjenim delom originala (izvedba rekonstrukcije: mentorice in študenti Naravoslovnotehniške fakultete UL)

Imenitna Evropa s Ptuja

Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavlja imeniten mozaik z mitološko zgodbo o bogu Zevsu in njegovi ugrabitvi semitske princese Evrope, ki jo je nato odpeljal na Kreto. Delo je s konca 3. ali začetka 4. stoletja. »Mit povzema skupno kolektivno iz nekega časa in je mogoče to najlepši prikaz nekega doumevanja ženske v nekem trenutku«, je povedala kustosinja iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksandra Nestorović in opozorila na večplastnost mita:«Evropa je na nek način ugrabljena in posiljena ženska, tako da imamo tu pogled na žensko žrtev. Po drugi strani je migrantka z Bližnjega vzhoda in so tu močne navezave na migracijske tokove še od prazgodovne. Je pa tudi kolonizatorka in obenem znanilka visoke kulture,. Takrat namreč v vzhoda prihajajo Feničani z alfabetom, iz katerega se razvijejo prihodnje pisave, tudi grška

Ta imenitni mozaik, ki so ga ob koncu 19. stoletja našli kot del arhitekturnega kompleksa na Bregu na Ptuju, hranijo v graškem Joanneumu. Ker ni ohranjen v celoti, so ga s študenti ljubljanske Naravoslovno-tehniške fakultete digitalizirali, dopolnili oz. pripravili popolno rekonstrukcijo.

Najdbe iz gomilnega groba, gre za predmete, ki so pripadali kneginji s Kapiteljske njive v Novem mestu/ Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl
Najdbe iz gomilnega groba, gre za predmete, ki so pripadali kneginji s Kapiteljske njive v Novem mestu/ Foto: Radio Maribor/Irena K. Cizerl

Od imenitnih posameznic do brezimnega kolektiva

O spremenljivi družbeni vlogi žensk govori zgodba iz polpretekle zgodovine, zgodba o Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer, prvih jugoslovanskih kapitankah.«To je bilo takrat po vojni mogoče edino v Jugoslaviji. Potem so, na njuno žalost, možnost, da bi bile ženske kapitanke, preklicali. Vendar sta bili, ko sta pluli še kot študentki v Jugoslaviji in tudi zunaj, resnična senzacija in so ju prikazali po celem svetu«, je povedala Verena Perko in ob predmetih in zgodbah žensk – lepotic, boginj in predstavnic visokega stanu – spomnila tudi na vse tiste pozabljene in prezrte, ki jih na razstavi zastopajo modri delavski kombinezon in težki okovani čevlji. To so nosile delavke v železarski industirji, za razstavo pa je te predmete prispeval Koroški pokrajinski muzej z Raven na Koroškem:«Razstava nam je odprla zgodbo o večini ljudi in človeštva, ki ni bila nikoli nikjer omenjena in ki nima možnosti, da bi izstopila iz svoje vrste ter je samo tisto, kar ustvari kot človeško bitje, kot sočlovek v skrbi za drugega v toplini in ljubezni. Zaključek je, da je v tem vrednost človeka in toliko bolj tudi ženske."

Razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju bo na ogled do 31. januarja, potem pa se bo vse leto in najbrž tudi še čez selila po partnerskih muzejih, glede na možnosti bo pospremljena s predavanji, spremlja pa jo tudi katalog.