Mariborski del mreže KONS je nekaj prejšnjih sobot pripravil delavnico tričlanskega umetniško-raziskovalnega kolektiva BridA z goriškega. Pokazali so, kako lahko izmerjena resničnost oziroma goli podatki postanejo umetniško delo, mi pa smo se s člani kolektiva pogovarjali o našem življenju, obkroženem s podatki, o njihovem zbiranju, upravljanju in manupuliranju z njimi. BridA je mednarodno prepoznan in nagrajen kolektiv, ki ga sestavljajo trije klasično izobraženi likovni umetniki, slikar, slikarka in kipar. Pomembno bo sooblikoval spored EPK 2025 Gorica – Gorizia.

Smisla človekovega obstoja ne preizprašujejo le književnost ter likovna, gledališka in glasbena umetnost, že zdavnaj se jim je pridružila novomedijska umetnost, od leta 2019 pa deluje pri nas tudi nacionalna mreža KONS, ki zbližuje ta različna in navidezno nasprotujoča si področja - znanost, umetnost in tehnologijo. Tudi ta raziskujejo družbo in ji nastavljajo ogledalo.
Biometrični portret, ki so ga ustvarili konec marca, ni bil klasični portret. Ustvarili so ga s pomočjo algoritma, ki osebne podatke (teža, višina, starost, povprečna telesna temperatura, hišna številka) pretopi v oblike in barvne kompozicije. Te projicirajo na platno in pobarvajo. Nastane abstraktna slika, t.i. skupinski biometrični portrtet, ki ga je mogoče s pomočjo znanega algoritma pretopiti nazaj v podatke.

To je bil ustvarjalni vidik delavničarskega srečanja, mi pa smo slikarko Sendi Mango, slikarja Jurija Pavlico in kiparja Toma Kerševana izkoristili za pogovor o tem, kako sredi nepregledne količine podatkov in upravljanja z njimi ohraniti individualnost in samostojnost.
Kolektivu se zdi logično, da se ukvarjajo z novimi izzivi, saj je nenazadnje celo lažje kupiti računalnik kot čopič. Potek vsakdana je odvisen od upravljanja z velikimi podatkovnimi sistemi, del njih smo mi vsi. V dobi, ki jo po eni strani označuje vse večja individualizacija po drugi strani pa standardizacija, zaradi obilice podatkov komaj zmoremo premisliti njihov smisel in namen. Jurij Pavlica:«Žal smo v vse bolj tehnološki dirki prisiljeni v to, da moram pozabiti marsikaj ali določiti prioritete. Te pa so vedno bolj standardne ali vedno bolj enake. To je problem, naloga umetnosti, še posebej raziskovalne umetnosti, pa je v tem, da v tej noriji novih pristopov in tehnologij išče trenutke oz. izmišlja trike, kako te sisteme zaobiti in jih izkoristiti, da nam dajo nekaj novega, nekaj inovativnega. »

Postali smo odvisni od podatkov, pravi Sendi Mango, ki se spominja časov, ko smo si ob prihodu v neznano mesto kupili zemljevid in se ravnali po njem oz. se izgubljali z njim. Spominja se tudi prvih navigacijskih naprav, ki so nas zlahka zavedle, danes pa osvežujejo podatke v nekajsekundnih intervalih. Nihče pa se ne vpraša o verodostojnosti podatkov: "Dobro, pustimo zdaj satelitsko sliko, ki te pelje od ene ulice do druge. Imamo celo vrsto podatkov, ki se pojavljajo na spletu in jih dojemamo kot verodostojne, imamo 'fake news' /lažne novice/ in 'deep fake'. Mislim, da živimo v obdobju informacijske džungle, kjer se moramo pošteno potrudtiti, da se načimo razločevati, kaj je res in kaj ni. En sam tak primer je vojna. Ne govorim o vojni kot taki, ki se tam (v Ukrajini, op.a.) fizično dogaja, ampak o medijski vojni.«

Tom Kerševan pove, da je skoraj 95 odstotkov odkritij oziroma patentov s področja informacijskih tehnologij. Življenja brez računalnikov oziroma informacijske tehnologije si ni več mogoče predstavljati. Uporaba omogoča zlorabo, ta pa je mogoča zaradi vse zmogljivejše tehnologije:« Procesorska moč je danes zelo sposobna. Ne le da upodablja, ampak lahko iz realnih slik sestavlja druge slike. Pri teh pa ne ločimo, da so bile manipulirane z algoritmi, ampak jih prevzamemo kot mimetiko določenega trenutka in okolja. Zanimivo je, da imamo zdaj, ko je vojna v Ukrajini, veliko posnetkov na YouTube-u, ki so pravzaprav generirani iz igric. Igrice so zelo sofisticiran tehnološki pripomoček, tisto realistično upodobljeno na ekranu pa nam danes služi kot prevara. Če nismo zelo pozorni, to spregledamo in mislimo, da gre za resnico, ki se je zgodila v preteklosti ali sedanjosti. »

Umetniško-raziskovalni kolektiv BridA pripravlja v četrtek, 7. aprila ob 17-ih, v Mariboru še eno delavnico o izdelavi vesoljskih plovil. Primerna je za otroke med 9. in 15. letom, zgodila se bo v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti. Ukvarjali se bodo z izdelavo vesoljskih plovil in z razumevanjem potovanja po vesolju. Z veliko mero umetniškega navdiha bodo tudi izdelali raketo, ki bo lahko poletela s pomočjo vodnega tlaka.